Veselo razpoloženje tudi na drugi festivalski dan Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine v Kamniku

Po včerajšnjem slavnostnem odprtju največjega etnološkega festivala v Sloveniji smo danes vstopili v prikaz ljudskih plesov in pesmi, ki so zvenele z lepo okrašenega glavnega odra v srcu mesta Kamnik.  Tako se je danes odvil drugi dan festivalskega dogajanja v okviru 51. Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine v Kamniku. Starejši Kamničani znajo povedati, da festival ne predstavlja le povezovanja slovenskih pokrajin in srečevanja z obiskovalci iz sosednjih in bližnjih držav, temveč da v teh dnevih tudi Kamničani sami srečamo znance in prijatelje, ki jih nismo videli vse leto ali pa celo več let. In ravno to srečevanje, povezovanje, stisk rok, objem prijateljstva dokazuje kako pomemben je ta tradicionalni festival tako za občane in občanke Kamnika, za skupnost, za slovenski narod ter sosednje in bližnje države. To nas vse bogati in povezuje. Zavod za turizem in šport Kamnik skupaj z Občino Kamnik vsako leto pripravlja nepozabne dneve kulture, oblačilne dediščine, ljudskega petja in običajev, šeg in navad. Letošnje festivalsko geslo »Ne vrag, le sosed bo mejak«, je povzeto iz slovenske himne, ki odpira vrata sodelovanju in povezovanju med različnimi kulturami, organizatorji pa se, tako kot vsako leto, trudimo, da bi s prireditvijo poudarili pomen tako imenovane narodne noše, njeno vlogo pri razvoju narodne identitete ter razvoju kulture in slovenske nacionalne zavesti.

Sobotni del programa tradicionalnega festivala je bil razdeljen v dva sklopa, v dopoldanskem delu je zbrano publiko popeljala Barbara Božič, v popoldanskem pa vodja območne izpostave Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti v Kamniku in glavni moderator na letošnjem festivalu Tone Ftičar.

Zbrano publiko so dopoldan pozdravile izvedbe venčka domače glasbe v izvedbi Godbe Tuhinjske doline. V Tuhinjski dolini si je bilo leta 2015 ob 10-letnici Turističnega društva Tuhinjska dolina težko predstavljati, da bi se lahko ustanovila godba, kaj šele, da bi se ohranila in tako uspešno razvijala. Klemen Leskovec, organizacijski vodja godbe, je s svojo vizijo in predanostjo povezal ljudi, ki so hrepeneli po glasbenem ustvarjanju in želeli prispevati k bogatemu kulturnemu utripu prelepe zelene Tuhinjske doline in kamniške občine. Danes je godba njihova ponosna glasbena ambasadorka, ki združuje tako izkušene godbenike kot številne mlade talente. S 35 člani je postala pomemben steber medgeneracijskega sožitja in povezovalni člen glasbenega ustvarjanja v dolini. Pod umetniškim vodstvom magistra Uroša Gorenca si člani godbe nenehno prizadevajo za umetniško odličnost, izvirnost in inovativnost: »Naša godba je dokaz, kaj lahko doseže skupnost, ko združi svoje moči in srce v eno glasbeno melodijo, ki odmeva po vsej dolini in onkraj njenih meja.«

Zbrano množico je nato razveseljevala Tamburaška veteranska skupina Bisernica, ki prihaja iz Reteč pri Škofji Loki, kjer ima igranje tamburic že bogato tradicijo, saj so se tam oglasile že pred 102 letoma. Skupina Veterani, kakor so se poimenovali, je v glavnem sestavljena iz članov, ki so tamburice igrali med letoma 1958 in 1970. V vmesnem obdobju so igrali s krajšimi in daljšimi prekinitvami, zadnjih 24 let pa so spet aktivni. V svojem programu imajo raznovrstne skladbe, od narodnih do klasičnih. Igrajo na štiristrunske, eno- ali dvoglasno kvintno uglašene tamburice, imenovane Farkaševe tambure. Izdali so tudi prvo zgoščenko. Vodja je Marijan Igličar.

Domžalski rogisti so točno opoldne zbudili še zadnje morebitne zaspance v mestu. Trobila so cevasta glasbila, ki proizvajajo zvok tako, da glasbenik s pihanjem zraka povzroči vibracijo ustrezno napetih ustnic, ki se v glasbilu pretvori v zvok. In ravno to že 33 let počnejo Domžalski rogisti. Domžalski rogisti so na slavnostni akademiji ob njihovem praznovanju 30-letnice s ponosom predstavili svojo zgoščenko.

Največ odobravanja in navdušenja pa so bili zagotovo deležni mladi harmonikarji iz Šole harmonike Cirila Spruka. Orkester sestavlja več kot 40 mladih harmonikarjev. Večina izmed njih prihaja iz Kamnika in okolice. Pred zadnjim snemanjem videospota je učitelj Ciril Spruk sestavil venček dveh narodnih pesmi Tri planike in Kaj mi nuca planinca. Za najlepšo kuliso so si izbrali čudovito Veliko planino. »Veseli smo, da mladi radi igrajo na harmoniko in da se ohranja slovenska ljudska glasba. S takšnim izdelkom pa lahko z veseljem ponesemo glas in sliko naših prelepih krajev v širni svet,« je povedal Ciril Spruk.

Med nastopom ansambla Beneški fantje pa so na površje privreli spomini na mladosti, na ljubezni, na prijateljstva nekega drugega časa. Beneški fantje so najstarejši še delujoči ansambel v Sloveniji, ki jih Kamničani vedno lepo sprejmejo med sebe. Delovati so začeli davnega leta 1952, kar pomeni, da so aktivni neprekinjeno že več kot 72 let. Leta 1951 se je začela v radijskem programu takratnega Radia Ljubljana redna oddaja Za Beneške Slovence, ki jo je vodil Edi Bucovaz. Prav za potrebe te oddaje je bil ansambel tudi ustanovljen. Po prvih radijskih oddajah je kmalu začel prirejati koncerte po vsej Sloveniji in v tujini. V vseh teh letih je imel ansambel več kot 11.000 javnih nastopov in posnel več kot 200 skladb na ploščah, kasetah in zgoščenkah. Ansambel še vedno aktivno v živo nastopa na marsikateri kulturno-zabavni prireditvi.

Drugačen glasbeni melos pa je na mestne ulice srednjeveškega mesta prinesla istrska glasbena skupina Vruja s svojimi prepoznavnimi instrumenti in ritmi. Vruja je glasbena skupina, ki nadaljuje tradicijo glasbenih skupin iz slovenske Istre, ki so v zadnjih desetletjih pustile globoko sled v poznavanju in popularizaciji glasbenega izročila Istre. Ime skupine je dialektalnega izvora in pomeni izvir, studenec. Vruja je začela delovati marca leta 2001 in je od takrat prehodila bogato in uspešno ustvarjalno pot. Doma in v tujini se je Vruja uveljavila kot prepričljiv, svež interpret glasbene dediščine Istre, ki jo izvaja na njej lasten in prepoznaven način. Tako kot je istrski polotok večkulturni in večetnični prostor, je tudi sestava članov skupine takšna, zato ni čudno, da izvajajo in podajajo glasbeno tradicijo celotne Istre in s tem predstavljajo vso raznolikost in zapuščino naših prednikov.

Sledil je razigrani folklorni večer, kjer so nas z venčki različnih plesnih koreografij razveseljevali Folklorna skupina ŽKUD Tine Rožanc, Folklorna skupina KD Brdo Kranj in Folklorna skupina Lucinico iz sosednje Italije.

Folklorna skupina ŽKUD Tine Rožanc spada pod okrilje Železničarskega kulturno-umetniškega društva Tine Rožanc. Folklorna skupina številne generacije povezuje že od leta 1949. Poleg vodilne skupine, ki jo večinoma sestavljajo dijaki in študenti, v okviru folklorne skupine delujeta tudi otroška in veteranska sekcija. Folklorna skupina Tine Rožanc se redno udeležuje državnih folklornih srečanj v organizaciji Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, hkrati pa prireja lastne letne produkcije, katerih avtorji so člani folklorne skupine pod vodstvom mladih koreografov. Letne produkcije razkrivajo izjemno raznolike pristope poustvarjanja slovenskega glasbenega in plesnega izročila, ki je odraz ustvarjalnosti ter prizadevanja celotnega društva. Rožanske letne produkcije vsako leto polnijo velike dvorane v ljubljanskem Cankarjevem domu ter dvorane po vsej Sloveniji. Poleg delovanja pri nas pa se Folklorna skupina Tine Rožanc udeležuje tudi najrazličnejših mednarodnih festivalov po Evropi in drugod po svetu.

Folklorna skupina KD Brdo Kranj v okrilju Kulturnega društva Brdo Kranj je začela delovati leta 1995 pod vodstvom g. Mile Đorđević, ki je postavil temelje za ohranjanje srbske tradicije v društvu in pogosto in rad povedal svoj moto: »Folklora je življenje, vse ostalo so malenkosti«. Ves ta čas so vaje potekale v Škofji Loki in skupina je zbrala standardnih 24-28 ljudskih godcev. Pripravljalna zasedba , ki šteje okoli 20 do 25 aktivnih članov, počasi trka na vrata izvajalske zasedbe in nastopa z več odmevnimi gostovanji doma in v tujini. Veteranski ansambel so zvesti člani, ki že več sezon vztrajno in zvesto sestavljajo ekipo 20 aktivnih članov. In seveda nastopajoči ansambe , ki šteje okoli 30 aktivnih članov. V zadnjih sezonah so folklorniki ime KD Brdo ponesli daleč izven meja Slovenije.

Folklorna skupina Lucinico iz sosednje Italije pa je še posebno ponosna na pomembno antropološko nagrado “TULLIO TENTORI”, ki jo je prejela avgusta letos. Nagrada jih je zelo navdušila in jih spodbuja, da vsak dan rastejo ter se razvijajo naprej in prenašajo tradicijo. Prejeli so jo »za sposobnost učinkovitega predstavljanja svoje kulturne dediščine v jedru etnične tradicije in v kontekstu dialoga, onstran meja, med ljudmi in narodi. ”

Zvečer je zbrano publiko s poskočnimi ritmi privabil na plesišče priljubljeni Ansambel Roka Žlindre, narodnozabavna zasedba, ki je bila ustanovljena leta 2005. Gre za instrumentalni trio s štiriglasnim petjem. Ansambel Roka Žlindre sestavljajo vodja ansambla Rok Žlindra na harmoniki, Blaž Žnidaršič na kitari, Jernej Oblak na basu in vokalistka Barbara Žlindra. Festivalsko najuspešnejši sta bili leti 2009 in 2010. Najprej so bili nagrajeni na najprestižnejših festivalih Slovenska polka in valček ter na Ptuju. Najbolj znani pa so po zmagi na Emi in nastopu na Pesmi Evrovizije v Oslu leta 2010 skupaj s skupino Kalamari in pesmijo Narodnozabavni rock. Leta 2011 se je ansambel odpravil na turnejo po zahodni Kanadi, kjer so jih gostila slovenska izseljenska društva. Zdaj nastopajo doma in tudi v tujini.

Glas harmonike in ljudskih glasbil je že drugi dan donel po vsem Kamniku, ki bo vrhunec prazničnega vzdušja dosegel jutri, ko se bo nekaj desettisočglavemu občinstvu na nedeljski povorki predstavilo več kot 1.500 udeležencev, oblečenih v narodne noše, iz Slovenije ter tujine. Ulice bodo polne glasbe, pesmi in plesa in sejma domače obrti, zato vljudno vabljeni, da se nam tudi tretji dan pridružite v Kamniku in si ogledate bogat ter raznolik program največjega etnološkega festivala v Sloveniji.

Izpostavljamo: Tradicionalna povorka narodnih noš

Edinstvenost festivala Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine je izpostavljanje oblačilne dediščine in vrhunec vsakoletne prireditve predstavlja tradicionalna povorka domačih in tujih narodnih noš.

O letošnjem pomenu povorke je spregovoril vodja območne izpostave Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti v Kamniku in glavni moderator na letošnjem festivalu Tone Ftičar: »V letošnji povorki, ki se je bo udeležilo več kot tisoč petsto udeleženk in udeležencev, bodo predstavljene tako slovenske narodne noše kot tiste, ki jim letos namenjamo poudarek v zvezi z izbranim sloganom, povzetim po verzih iz slovenske Zdravljice 'Ne vrag, le sosed bo mejak'. Predstavili se bodo nadaljevalci in ohranjevalci oblačilne dediščine ljudskega izročila iz obrobnih predelov Slovenije, in pa tako imenovanih manjšinskih etničnih skupnosti, ki živijo in delujejo v Sloveniji. Ne bodo pa edini, kajti štiri skupine v povorki bodo iz zamejstva in tujine. Prednike naših rojakov iz Goriško-Furlanskega območja, Tržaškega Krasa, iz Severne Makedonije, prav iz Skopja, in pa s Slovaške. Izpostavili bomo dragoceno medkulturno sodelovanje, ohranjanje različnih vrst dediščine in spoštovanje, kar so nam ohranili in zapustili naši predniki, ne glede na to, kje se nahajamo, od kod prihajamo, kakšne so naše korenine. Sedanjost, ki jo živimo, moramo deliti v medsebojnem sodelovanju in navduševanju, bogatenju. Kar ohranjamo iz preteklosti, naj se to nadaljuje tudi v naših časih, in verjamem, da bomo z letošnjo prireditvijo ne samo poudarili, ampak tudi dosegli takšen namen.«

Vljudno vas vabimo na tradicionalno nedeljsko povorko v okviru 51. Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine. Jutri, v nedeljo, 8. septembra, se bo ob 15. uri skozi mesto Kamnik sprehodilo okoli 2.000 v noše odetih posameznikov, skupin in konjskih vpreg.

Tradicionalno povorko si bo kot slavnostni gost in govornik osrednje prireditve ogledal predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Marko Lotrič, ki se bo skupaj z županom Matejem Slaparjem sprehodil od Rojstne hiše Rudolfa Maistra Kamnik do Glavnega trga, kjer bo tudi nagovoril zbrane obiskovalke in obiskovalce.

Več lahko spremljate na spletni povezavi: www.narodnenose.si in https://www.visitkamnik.com/sl/novice/parkiranje-med-dnevi-narodnih-nos-in-oblacilne-dediscine.  

Nedelja, 8. september

10.00 Koncert godbe pobratenega mesta Stadkapelle Trofaiach

11.00  Glasbeno plesni koncert skupine Suha Špaga

12.00 Folklorni nastopi v sodelovanju s festivalom Od Celja do Žalca:

Severna Makedonija – KUD Kočo Racin iz Skopja
Slovaška – Folklórny súbor Skaličan iz Skalice

15.00 TRADICIONALNA POVORKA NARODNIH NOŠ
Slavnostni govornik bo predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Marko Lotrič

16.30 Koncerti kamniških narodno zabavnih ansamblov:
Manca Poljanšek
skupina Joker
skupina Šus
skupina Tačke

Besedilo: Nina Irt, Zavod za turizem in šport Kamnik
Fotografije: Miro Hrkalović/ZTŠK