Kako sta Rudolf Maister in njegov konj Vojko ubranila slovenski Maribor

 

Slikanica pripoveduje zgodo o mariborskih dogodkih po končani prvi svetovni vojni leta 1918, razpadu velike avstro-ogrske monarhije, nastajanju novih držav in novih meja. In vsej drami, ki se je novembra 1918 razpletala v Mariboru. Njen avtor je bil Rudolf Maister s svojimi sodelavci, ki je ubranil ter Slovencem ohranil Maribor in Spodnjo Štajersko. Avtorici sta zvesto sledili zgodovinskim dogodkom, besedilu sta dodali le nekaj nenavadnih protagonistov, duhovitih dialogov in verzov v duhu alpske poskočnice. Veseli ju, da je slikanica s to zgodbo izšla prav v letu generala Rudolfa Maistra, saj se je v Mariboru zgodil najpomembnejši dogodek v Maistrovem življenju. In Rudolf in Vojko je prva slikanica o tem dogodku. 

Ideja o slikanici je pri avtoricah tlela že dalj časa, in ker nista želeli, da bi bila kljub zgodovinskim dejstvom, preveč temačna, sta se domislili, da bi v njo vpeljali lik konja, kar jima je mojstrsko uspelo. General Rudolf Maister - Vojanov je bil je dober jezdec, kot mlad vojak in tudi že v zrelejših letih je na fotografijah pogosto na konju; in tako je osrednji protagonist v knjigi konj Vojko (izpeljanka iz Maistrovega pesniškega psevdonima Vojanov), ki s konjsko druščino pomaga Maistrovim vojakom. 

Zgodovinska dejstva sta spojili s fantazijo, pri tem sta konje poskušali narediti čim bolj zabavne in duhovite, kot protiutež temačnim vojnim prizorom. Maistrov konj Vojko seveda govori v rimah, avtorici sta malo v šali, malo zares dodali, da je Vojko moral biti pesnik, tako kot je bil pesnik njegov gospodar Rudolf. Katarina Mahnič pa je njuno odločitev razložila takole: »Rimanje da knjigi dodaten element in verzi živahnost. S tem se poudarijo zabavna nota besedila, akcija in optimizem, ki ga je zmogel tudi Rudolf Maister. Hkrati pa so konji dobili tudi nekakšno priznanje za njihovo sodelovanje v prvi svetovni vojni, ko so se brezkompromisno žrtvovali za svoje gospodarje.«

 

Čudovite ilustracije v knjigi so delo priznane slikarke in grafičarke Ejti Štih, ki je na predstavitvi dejala, da je bila počaščena, ko je dobila to nalogo, a je vedela, da pred njo ni lahek izziv: »Na začetku nisem vedela, kako slikati vojne prizore za otroke … z mojimi, sicer kričečimi barvami. Vedela sem, da ne smem preveč karikirati likov, ker je hitro nevarnost, da nastane disneyjevska risanka. To pa je zadnje, kar smo si ustvarjalci knjige želeli. Nismo namreč hoteli, da bi imeli Vojko in njegovi prijatelji preveč poudarjene grimase, saj to ne sodi v takšno knjigo. Res smo se potrudili in knjiga je zelo lepa. Ker sem zgodbo začutila s starinskim priokusom, sem zato izbrala malce 'spraskano' tehniko. Zgodovinska dejstva držijo, zato sem si nakupila veliko knjig na to temo. Pomagala sem si tudi s spletom in starimi fotografijami. Želela sem, da so moje ilustracije vsaj približno točne, kar se tiče uniform, zemljevida, zgradb v Mariboru, pogledov s Pohorja. Tudi moj stari ata je bil borec za severno mejo, tako da sem bila tudi sama čustveno vpletena v proces nastajanja knjige.«

 

Slikanica je primerna za prvo triado osnovne šole, če je zraven starš ali učitelj, da se z otroki pogovori o temi, jo razloži, sta razmišljali avtorici, Alenka Juvan pa je pojasnila: »Če bodo otroci knjigo samostojno brali, je slikanica namenjena otrokom v višjih razredih osnovne šole pa vse tja do 90. leta (smeh), saj zgodovinska dejstva držijo, verzi so zabavni, knjiga pa je opremljena s krasnimi slikami.«

 

 

»Pogum brez brihtne glave ne pomaga,
brez pameti ne boš odgnal sovraga.
Obojega pač Rudolfu ne manjka,
vendar brez drznosti je meja tanka.

 

Pa še tovarištvo, zaupanje, zvestoba
njegovih mož, ki šli bi z njim do groba.
Ko daš na kup vse te vrline – nič čudnega,
da Rudolf je ubranil meje domovine.«
 
 
Še kratek opis avtoric slikanice Rudolf in Vojko

 

Katarina Mahnič, diplomirana inženirka agronomije, je od leta 1994 samozaposlena v kulturi kot prevajalka, publicistka, književnica in recenzentka. Med sedemletnim bivanjem v Melbournu se je ukvarjala s starejšo in sodobno avstralsko književnostjo. Podpisuje se pod Antologijo sodobne kratke avstralske proze Kenguru na plaži, prevedla je knjige znanih avstralskih pisateljev (Tim Winton, Joan Lindsay, D'Arcy Niland, Paul Jennings …).

 

Alenka Juvan, slavistka, zdaj je vodja Rojstne hiše Rudolfa Maistra, enote MMK. Postavlja razstave, organizira večere, okrogle mize ter različne druge dogodke, posvečene njemu. Je avtorica slikanice O Rudolfu brez brkov …, ilustracije so delo Andreje Peklar. S Katarino Mahnič si je zamislila virtualno Maistrovo pot, ki jo je pozneje nekoliko preoblikovano skupaj ustvarilo 15 slovenskih kulturnih ustanov (projekt je vodil MMK) ter družina Maister.

 

Ejti Štih je slikarka, ki je študirala na ljubljanski likovni akademiji. Živi in ustvarja pretežno v Boliviji. Ukvarja se tudi z ilustracijo, gledališko kostumografijo in scenografijo ter s kiparskimi inštalacijami. Tematika v njenem likovnem ustvarjanju je predvsem socialno usmerjena, opisuje življenje navadnih ljudi, politikov, problematiko revščine, globalizacije itd. Njena likovna dela so razpoznavna po živih barvah, med katerimi prevladujeta rdeča ali modra.