Gostujoča razstava Kärnten/Koroška (ne)deljena dežela – 100 let po plebiscitu

V sredo, 30. marca 2022, je na Šutni v Rojstni hiši Rudolfa Maistra potekalo javno vodstvo po gostujoči razstavi z naslovom Kärnten/Koroška (ne)deljena dežela – 100 let po plebiscitu.

Zgodbo o koroškem plebiscitu 10. oktobra 1920 z razstavo predstavljajo avtorji z druge strani Karavank, in sicer slovenski Korošci iz Avstrije. S plebiscitom je bila Koroška z mejo razdeljena na slovenski in avstrijski del. Na območju Koroške, ki je spadalo pod Avstrijo, so postali Slovenci manjšina. Upanja na obljubljeni razscvet in mirno sožitje dveh narodov v mladi avstrijski republiki so se kmalu razblinila.

Sodobni del razstave je predstavljen na panojih, ki so jih oblikovali: civilna iniciativa Slovenski konsenz za ustavne pravice (SKUP), Klub slovenskih študentk in študentov na Koroškem ter likovni umetnik Karel Vouk. Historični del koroškega plebiscita je predstavljen v dokumentarno – izobraževalnem filmu zgodovinarja Marjana Linasi, z naslovom Koroški pokrajinski muzej v Slovenj Gradec.

Uvodoma sta obiskovalce razstave pozdravili direktorica Medobčinskega muzeja Kamnik mag. Zora Torkar in koordinatorka razstave Alenka Juvan.

Vse prisotne pa je v svojem imenu, imenu župana Mateja Slaparja in v imenu Občine Kamnik nagovoril tudi podžupan Bogdan Pogačar. Medobčinskemu muzeju Kamnik se je iskreno zahvalil za organizacijo razstave, prav v Rojstni hiši generala Rudolfa Maistra, borca za severno mejo naše dežele. Poudaril je, da ne gre spregledati dejstva, da je Koroška takoimenovana zibelka slovenstva in naše prve državnosti. Iz tu izhajajo naše korenine oziroma začetek demokracije, zato je prav da smo na območje Koroške ponosni in ji izkazujemo zasluženo pozornost, je še dodal. Organizatorjem je zaželel uspešno in obiskano razstavo.

Razstava poleg zgodovinskega ozadja plebiscitnih dogodkov prikazuje razmere na slovenskem Koroškem v Avstriji oziroma položaj slovenske narodne skupnosti na Koroškem danes. Prikazuje sliko o tem koliko ljudi se še izreka za Slovence in ključne dogodke v desetletjih po plebiscitu, ki so privedli do dramatičnega upada slovensko govorečega prebivalstva na avstrijskem Koroškem. Razstava odkriva nekdanje in današnje življenje avtohtonega slovenskega prebivalstva na Koroškem. Dokumente, pogodbe in lažne obljube Avstrije Slovencem že pred več kot 100 leti, da bodo lahko govorili in živeli v svojem maternem jeziku, dopolnjujejo osebna pričevanja posameznikov.

Razstava bo v Rojstni hiši Rudolfa Maistra na ogled do 14. 5. 2022.