Polna dvorana in navdušenje ob predstavitvi romana Dorotejine solze Ivana Sivca

V četrtek, 19. marca 2026, je samostan Mekinje zasijal kot prizorišče izjemnega literarnega večera ob praznovanju občinskega praznika Občine Kamnik. Predstavitev romana Dorotejine solze Ivana Sivca je pritegnila številne obiskovalce, vzdušje pa je bilo navdušujoče in polno čustev. Prvi snop knjig je Sivec ob koncu dogodka razprodal, kar je potrdilo tako zanimanje za avtorja in njegovo delo kot spoštovanje do bogate zgodovine Mekinj in Kamnika.

Župan Občine Kamnik Matej Slapar je izrazil zadovoljstvo, da je občina lahko podprla nastajanje romana, ki oživlja zgodbo samostana Mekinje in opatinje Doroteje Sidonije Gallenberg. Poudaril je pomen ohranjanja kulturne dediščine in vlogo občine pri spodbujanju ustvarjalnosti ter projektov, ki bogatijo življenje domačinov in obiskovalcev. Kot je izpostavil, roman predstavlja poklon Kamniku kot mestu z bogato zgodovino in živahno kulturno skupnostjo ter spodbudo, da se kot občina povezujemo in soustvarjamo kulturno življenje.

Dogodek je obiskovalce popeljal v svet opatinje Doroteje Sidonije, ene najbolj razsvetljenih osebnosti v zgodovini samostana, in hkrati poudaril pomen vzgoje, modrosti in predanosti skupnosti. Gostiteljica večera, direktorica Javnega zavoda za kulturo Kamnik, Irena Gajšek, je razkrila, da se je sodelovanje z Ivanom Sivcem začelo med njegovimi vsakodnevnimi sprehodi do Sv. Primoža, kjer je postopoma odkrival zgodbo klaris. Prav ta vsakodnevna odkritja so ga navdihnila, da je začel pisati roman, ki oživlja življenje samostana Mekinje in zgodbo opatinje Doroteje Sidonije Gallenberg. Gajškova je izpostavila, da samostan Mekinje ni le spomenik preteklosti, ampak živ prostor kulturne dediščine, kjer se prepletajo zgodovina, umetnost in skupnost, ter da prav takšna sodelovanja ustvarjajo zgodbe, ki povezujejo generacije.

Zgodovinski okvir romana je predstavil dr. Damjan Hančič, priznani zgodovinar in publicist, ki je s svojo spremno besedo poglobljeno osvetlil preplet arhivsko preverljivih dejstev in literarne domišljije Ivana Sivca. Poudaril je pomen natančnega raziskovanja in verodostojnih virov, ki roman postavljajo v zgodovinski kontekst samostana Mekinje, hkrati pa bralcem omogočajo sprehod skozi življenje opatinje Doroteje Sidonije Gallenberg in njen čas. Izpostavil je tudi redkosti arhivskih virov, ki so Sivcu omogočili ustvarjanje zgodbe, združujoče zgodovinsko natančnost s čustveno močjo, ter s tem ohranjajo dediščino Mekinj za prihodnje generacije.

Avtor, Ivan Sivec, ki je ob tem predstavil že svoje 198. literarno delo, je obiskovalcem razkril ozadje nastajanja romana, zgodovinske vzporednice, ki jih je odkril med raziskovanjem, in neprecenljivo sodelovanje z dr. Hančičem. Delil je tudi izkušnje ob obisku klaris v Nazarjih, kjer je spoznal opatinjo Katarino in druge sestre, s katerimi je govoril in pridobil vpoglede v vsakdanje življenje samostana. Omenil je posebno izkušnjo, ko so sestre za mrežami molile in prepevale: »Da bi Ivan Sivec napisal čim boljšo knjigo.« Takrat je začutil, da se loteva nečesa posebnega, in se odločil, da bo roman razdelil na deset poglavij ter skozi zgodbo Doroteje Sidonije Gallenberg prikazal življenje klaris in dogajanja v Mekinjskem samostanu.

Poseben trenutek večera je bila premierna izvedba pesmi Kamnik, raj pod planinami. Besedilo je napisal Ivan Sivec kot hvalnico Kamniku, uglasbil pa ga je kamniški glasbenik Matic Smolnikar. S pevko Tejo Poljanšek sta pesem ob spremljavi kitare prvič predstavila prav na literarnem večeru, občinstvo pa jo je sprejelo z navdušenjem.

Povezovalka večera Lana Bučevec je s prepletom napovedi ter prebiranjem odlomkov iz knjige razgrnila zakulisje nastajanja romana in sveta opatinje Doroteje Sidonije Gallenberg, ene najbolj razsvetljenih osebnosti samostana Mekinje.

Ob koncu so si obiskovalci lahko prisvojili podpisan izvod, dogodek pa je pokazal, kako kultura, zgodovina in pripoved združujejo skupnost in ohranjajo dediščino Kamnika živo.