Proslava v spomin prvima ustreljenima partizanoma 27. julija 1941

V soboto, 27. julija 2024, je pozno popoldan pri Titanovi brvi, potekala vsakoletna spominska slovesnost v spomin na dogodke, ki so se na tem območju odvijali 27. julija 1941. Proslave se je udeležil župan Matej Slapar s predsednikom Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik Igorjem Kanižarjem, predsednico Krajevnega odbora Kamnik Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik Alenko Jevšnik ter z ostalimi predstavniki ter predsedniki veteranskih in domoljubnih organizacij Občine Kamnik. Tokratni slavnostni govornik je bil novinar in publicist Uroš Lipušček.

Na dan 27. julij 1941 se je na Kamniškem začel upor proti okupatorju, kamniška skupina aktivistov pa je dobila nalogo, da ponoči zažge vojaško skladišče goriva na Zapricah, minira smodnišnico, pretrga telefonske zveze s Kranjem, blokira vse ceste, ki vodijo v Kamnik, poruši mostova prek Kamniške Bistrice na Perovem in uniči še nekatere druge objekte, a akcija zaradi izdaje ni povsem uspela. Iz zasede sta bila ubita Dominik Miklavčič in Anton Mlakar, ki se ju Kamničani, kot prvih žrtev druge svetovne vojne na Kamniškem, vsako leto spomnimo s proslavo ob Titanovi brvi.

Zbrane v imenu organizatorjev sprva pozdravila predsednica  Krajevnega odbora Kamnik Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik Alenka Jevšnik, ki je poudarila pomen narodnoosvobodilnega boja: »Moč in upor, ki sta ju imela Miklavčič in Mlakar, ki sta bila žal prvi žrtvi druge svetovne vojne na Kamniškem. Bila sta izdana in ubita. Ampak niso jima mogli vzeti spomina, kajti mi vsi, smo danes tukaj zbrani zato, da počastimo moč in pogum, ki sta ju popeljala v akcijo proti okupatorju. Žrtev, ki sta jo dala s svojo smrtjo je bila kruta. Vzela je dve mladi življenji za to, da danes živimo v svobodni Slovenija. Slava njima in vsem padlim.«

Župan Matej Slapar je poudaril, da se na ta dan spominjamo tistih, ki so dali za našo domovino največ, dali so svoja življenja, na nas pa je, da živimo v sobivanju, da spoštujemo eden drugega, in da naredimo vse, kar je v naši moči, da do krutih dogodkov, ki se dogajajo v vojnah, ne pride več. Občina Kamnik je lani obnovila spomenik, in sicer v vrednosti slabih 2.000 evrov. Spomenik se je očistil, obnovile so se črke in uredila se je okolica spomenika.

Slavnostni govornik, novinar in publicist Uroš Lipušček je v svojem govoru poudaril pomen kamniške skupine osvobodilnega partizanskega gobanja, kot prvega neposrednega upora proti nacističnemu režimu znotraj rajha in okupirane Evrope ter v nadaljevanju osvetlil tudi dnevno politično situacijo v svetu: »Stojimo na mestu  zgodovinskih dogodkov.  Kamniška skupina osvobodilnega partizanskega gibanja je  namreč 27. julija 1941 leta, oziroma na današnji dan pred 83 leti, na ukaz vojno revolucionarnega komiteja   ponoči  izvedla na območju Kamnika več diverzanstkih akcij.  Med drugim naj bi zažgala nemško vojaško skladišče v Zapricah , minirala  smodnišnico, pretrgala telefonske linije s Kranjem, blokirala vse ceste  in porušila most čez Kamniško Bistrico na Perovem, kjer poteka današnja slovesnost. Akcija zaradi izdaje ni v celoti uspela.  Kamniška diverzantska skupina je namreč pri Perovski brvi čez Kamniško Bistrico padla v zasedo.  V boju z nemškimi vojaki sta padla  skojevca in delavca v tovarni Titan, Dominik Mlakar in Anton Miklavčič, drugi pa so se uspeli prebiti iz zasede.  Omenjena akcija je spodbudila osvobodilni  boj na tem območju. Delovanje  partizanskih enot  na Gorenjskem oziroma v tem delu okupirane Evrope, ki so bili priključeni k tretjemu rajhu, je bilo pomembno iz  več strateških vidikov. Šlo je namreč za prvi neposredni upor proti nacističnemu režimu znotraj rajha in okupirane Evrope. Po drugi strani so  slovenske partizanske enote v sestavi NOV Jugoslavije,  s svojimi akcijami posredno pomagale zaveznikom, tako zahodnim kot tudi Sovjetski zvezi, ustvarjati pogoje za uspešne  ofenzivne  akcije  proti  Wermachtu in njegovim  pomagačem. Vse to je danes   zgodovina,  ki je ni mogoče spremeniti, kljub poskusom novodobnih revizionistov, ki poskušajo omalovaževati osvobodilno  gibanje. Poročnik ameriške vojske  Le Roy  King, ki je sodeloval v ameriški vojaški  misiji  med  prvo svetovno vojno na naših tleh, je že 1919 leta ugotovil, 'da si ljudje,  ki se niso sposobni upreti tuji nadvladi in čakajo , da jih bodo drugi osvobodili, ne zaslužijo  življenja v svobodi oziroma v demokraciji'. Slovenski  kolabracionisti so med vojno, njihovi nasledniki pa še danes, ostali na stališču, da bi morali Slovenci počakati, da nas zavezniki osvobodijo, do takrat pa naj bi bilo dovoljeno sodelovanje z nacisti in fašisti v boju proti partizanskemu gibanju. Večina Slovencev k sreči ne meni tako, kljub temu  pa smo v zadnjih letih priče  dvigovanju glav bivših kolabracionistov, ki poskušajo na vsak način prevrednotiti našo zgodovino. Pri tem jim gre na roko tudi sedanji vse bolj napet  mednarodni položaj, ko se na svetu očitno postavljajo nova pravila igre,  ko razpada povojni  mednarodni  politični in gospodarski ustroj, v katerem je doslej dominiral zahod, katerega del smo postali tudi mi,  in ko se med velikimi silami bije boj za prerazdelitev sveta na  nove interesne sfere ...«

V kulturnem programu so sodelovali pevci Mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Kamnik z zborovodkinjo Karlo Urh, povezovalec in recitator je bil Goran Peršin. Posebno noto dogodku so dodale zastavonoše, v častni straži sta bila Dan Menaše in Karin Podbelšek.