Mesec marec je za Kamničanke in Kamničane prav poseben, še posebej pa dan, ko praznujemo občinski praznik, ki je namenjen predvsem našim občankam in občanom. Praznik, rojstni dan rojaka, kulturnika in generala Rudolfa Maistra – Vojanova, pa je bil letošnje leto namenjen obeležitvi leta generala Rudolfa Maistra. Ob 150. obletnici rojstva in 90. obletnici smrti generala in pesnika je Vlada Republike Slovenije letošnje leto razglasila za leto generala Rudolfa Maistra. Ta veliki Slovenec se je rodil 29. marca 1874 v Kamniku, zato smo tudi mi, v Maistrovem mestu, s slovesnostmi počastili in obeležili spomin na izjemnega rojaka, ki ni bil le borec za severno mejo in tisti, ki je ubranil in ohranil ozemeljsko celovitost naše domovine, temveč zelo vsestranska osebnost, pesnik, slikar in bibliofil. Največjo pozornost smo namenili ravno občinskim nagrajenkam in nagrajencem, saj je bilo sklepno dejanje današnjega praznovanja osrednja slovesnost s podelitvijo priznanj Občine Kamnik, ki se je odvijala v Domu kulture Kamnik.
Promenadni nastop Mestne godbe Kamnik
Med udarnimi ritmi promenadnega nastopa Mestne godbe Kamnik je župan Matej Slapar skupaj s podžupanjo Romano Učakar, direktorico občinske uprave Bogomiro Skvarča Jesenšek ter predsedniki in predstavniki veteranskih in domoljubnih organizacij Občine Kamnik najprej položil venec v preddverju občinske stavbe.
Polaganje cvetja k spomeniku Rudolfa Maistra
Poklon Maistrovi veličini, ko Kamnik obeležuje tudi njegovo 100. obletnico imenovanja za častnega meščana, sta s polaganjem cvetja k njegovemu spomeniku na Trgu talcev namenila župan Matej Slapar in minister za obrambo Republike Slovenije Marjan Šarec. Letošnji slavnostni govornik je bil Maistrov vnuk Borut Maister.
Župan Matej Slapar je Kamničankam in Kamničanom iskreno čestital, orisal pomen dejanj generala, ki se je rodil v našem mestu in poudaril, da stojimo pred prvim slovenskim Maistrovim spomenikom: »Spoštovane Kamničanke, spoštovani Kamničani in gostje. Lepo pozdravljeni s strani Občine Kamnik, dobrodošli na Trgu talcev, pred spomenikom našega rojaka in generala Rudolfa Maistra – Vojanova, ki se je rodil v Kamniku na Šutni, 29. marca 1874, pred stopetdesetimi leti. V njegovo čast praznujemo občinski praznik od sredine 90-ih let prejšnjega stoletja. General Rudolf Maister, njegov vnuk Borut Maister bo danes slavnostni govorec, je za Slovenijo eden izmed zelo pomembnih ljudi, ki je usodno zaznamoval našo državo. Brez njegovih pogumnih dejanj in odločnega pristopa, ko je v manj kot eni uri razorožil takratno nemško stražo, ki je zavzela Maribor po prvi svetovni vojni, bi najverjetneje v Mariboru danes govorili drug jezik, Slovenija zagotovo ne bi bila tako ozemeljsko celovita in se leta 1991 ne bi mogla osamosvojiti, saj bi bili kot narod premajhni. Zato je še toliko bolj pomembno, da spomin na Rudolfa Maistra vsako leto praznujemo v njegovem rodnem Kamniku, in zato se zahvaljujem vsakemu izmed vas, ki ste danes kljub dežju z nami, in dajete pomen izjemnemu domoljubu in velikemu Slovencu. Na ta način prispevamo delček v mozaiku počastitve našega izjemnega naroda in Republike Slovenije. Srečno Kamnik, Maistrovo mesto.«
Slavnostni govornik, Maistrov vnuk Borut Maister pa je ob prazniku Občine Kamnik spomnil na doprinos svojega dedka in njegovih soborcev: »Letos praznujemo okrogli obletnici rojstva in smrti vojaka, pesnika in razumnika, vašega rojaka generala Rudolfa Maistra, mojega dedka. Ob koncu 1. svetovne vojne, v takratnih prelomnih časih za naš narod, sta njegova hrabrost in odločnost vodili k drznemu dejanju – prevzemu vojaške oblasti v Mariboru, in skupaj s svojimi soborci razorožitvi tamkajšnje nemške varnostne službe. Ta dejanja in zasedba precejšnjega dela slovenskega narodnostnega področja Štajerske in Koroške so ga takrat napravila za junaka. Za časa svojega življenja je bil deležen številnih priznanj in časti. Bil je slavljen, kjerkoli se je pojavil. Cela vrsta slovenskih občin ga je imenovala za častnega občana, marsikatero mesto je po njem imenovale ulice. Kako cenjen je bil med njegovimi Mariborčani kaže podatek, da se je ob njegovem pogrebu na ulicah Maribora zbralo čez 20.000 ljudi. Moj dedek je bil med ljudmi takrat spoštovana, cenjena in priljubljena oseba. Tudi v novejšem času, po osamosvojitvi Slovenije, se mojega dedka slavi kot velikega domoljuba, in zaradi njegovih pogumnih dejanj kot človeka, ki je pripomogel, da je Slovenija v takšnem obsegu, kot jo poznamo danes. Po celi Sloveniji je bilo odkritih veliko spominskih obeležij, njemu na čast praznujemo državni praznik, letošnje leto pa je njemu v čast proglašeno kot Maistrovo leto. Slovenska država in njeni državljani ga slavijo kot pomembno zgodovinsko osebnost in mu posvečajo veliko pozornosti. Tudi v današnjih časih je moj dedek spoštovana, cenjena in priljubljena oseba. Ampak ni bilo vedno tako. Po 2. svetovni vojni so prišli časi, ko je moj dedek bil pozabljen in zamolčan. Oblast je njegovo vlogo pri uporu nemškoavstrijski nadvladi zmanjševala na minimum, saj ga je v skladu s takratno politično linijo označevala kot pristaša desnih nazorov in izvajalca kontrarevolucionarnih dejanj. Šolski izobraževalni programi so ga komaj omenjali, ljudje so bili tako neobveščeni o tem, kdo je bil Rudolf Maister, in kaj dobrega je storil za svojo domovino. Njega in njegovih borcev tako ni bilo med junaki, ki se jih je takrat slavilo. Čaščeni so bili le heroji iz nekih drugih bitk. In takšen odnos do mojega dedka in njegovih borcev je trajal več kot štiri desetletja. Ta tako rekoč negativen odnos oblasti do njenega, je seveda vplival tudi na našo družino. Najbolj sta bila prizadeta moj oče in stric, ki sta v svoji mladosti doživljala čaščenje in priljubljenosti njunega očeta, in sta se zato le stežka sprijaznila s takšnim odnosom takratne oblasti do njega. Vendar se je v tistih svinčenih časih pojavil žarek upanja, žarek, ki je nakazoval da se bo zgodovinska krivica mogoče popravila. Ta žarek je bil mesto Kamnik. Meščani rojstnega kraja mojega dedka so si v tistih časih upali postaviti spomenik svojemu slavnemu rojaku, spomenik pred katerim stojimo. To je bilo v tistih časih zelo pogumno in drzno dejanje, ki je vsem, ki so spoštovali in cenili zgodovinska dejanja mojega dedka, prineslo veliko zadoščenje. Odkritje spomenika leta 1970 se je udeležilo 10.000 ljudi. To je bil veličastnem praznik, praznik prebivalcev Kamnika, praznik množice Maistrovih borcev iz vse Slovenije, pa tudi praznik dedkovih sinov, mojega očeta in strica in vse ostale družine. Kamniški spomenik je bil prvi in edini spomenik v Sloveniji. Posvečen našemu predniku, postavljen v času popolne arogance oblasti do njega. Nikjer drugje v Sloveniji si niso drznili narediti kaj podobnega, tudi v Mariboru ne, v mestu, ki ga je včasih tako častilo. Kamnik je bil z odkritjem spomenika takrat svetla izjema, in zdelo se je, da našega dedka država spet pojmuje kot zaslužno zgodovinsko osebnost. Ampak to je bila samo utvara, resničnost se je zgodila samo v Kamniku. Kamnik je bil s tem dejanjem prva lastovka, ki pa žal takrat ni prinesla pomladi. Kamničani ste dokazali, da se s pogumnimi in drznimi dejanji ter z veliko mero gorenjske trme da marsikaj premakniti in storiti. Tako kot je to storil vaš rojak Rudolf Maister več kot petdeset let pred tem. Deloval je pogumno in drzno. Seveda, saj je bil Kamničan, njegovih zvestih Maistrovih borcev ni več med živimi. Vsi so takrat polni upanja prišli na odkritje spomenika in žareli od ponosa in radosti, da so lahko spet stali pred svojim generalom. Med živimi tudi ni njegovih sinov, mojega očeta in strica, ki sta takrat podoživljala čaščenje njunega očeta, ko sta bila še mlada. Vsi so vsaj za kratek čas pozabili na vse krivice, ki so jih v tistih časih doživljali in bili hvaležni za to edinstveno kamniško dejanje. In če bi lahko prisostvovali današnji slovesnosti ob tem prelepem kipu, bi vam zagotovo rekli, hvala Kamničani!«
Ob prepletu besed Matica Mačka so posebno noto dogodku dodali zastavonoše, Častna enota Slovenske vojske, Policijski orkester ter recitatorki, dijakinji Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik Klara Ivančič Klemenčič in Karolina Graj.
Osrednja slovesnost ob prazniku Občine Kamnik
V Domu kulture Kamnik pa je kot sklepno dejanje današnjega praznovanja sledila še osrednja slovesnost ob prazniku Občine Kamnik, kjer smo, kot rečeno, največjo pozornost namenili ravno občinskim nagrajenkam in nagrajencem. Dvorana hrama kamniške kulture je bila zapolnjena do zadnjega kotička, slavnostnemu govorniku, županu Mateju Slaparju, pa so se med drugim pridružili minister za obrambo Republike Slovenije Marjan Šarec, podžupanja Romana Učakar, poslanec Državnega zbora mag. Matej Tonin, občinske svetnice in svetniki, direktorica občinske uprave Bogomira Skvarča Jesenšek, načelnik Upravne enote Kamnik Mihael Novak, Maistrov vnuk Borut Maister ter župani in podžupani sosednjih občin, častna občana Občine Kamnik dr. Marjeta Humar in Anton Tone Smolnikar.
Slavnostni govornik, župan Matej Slapar je ob letošnjem prazniku Občine Kamnik dejal: »Spoštovane Kamničanke, spoštovani Kamničani, minister g. Marjan Šarec, poslanec mag. Matej Tonin, spoštovana podžupanja ga. Romana Učakar, spoštovane občinske svetnice in svetniki, županja in župani ter podžupani sosednjih občin, častna občana ga. Marjeta Humar in g. Tone Smolnikar, spoštovani vnuk našega rojaka, generala Rudolfa Maistra, g. Borut Maister, ter vsi zbrani gostje, še posebej pa spoštovana nagrajenka in spoštovani nagrajenci, ki s svojim doprinosom in pripadnostjo lokalni skupnosti spreminjate stvari na bolje, lepo pozdravljeni. Občina Kamnik na rojstni dan generala Rudolfa Maistra – Vojanova praznuje svoj praznik, ki ni le praznik namenjen praznovanju, ampak tudi opominjanja na to, s kakšnimi hrabrimi in neustrašnimi dejanji je Maister s soborci zagotovil celovitost slovenskega ozemlja, kot ga imamo danes. Tudi mi smo lani na vsakem koraku zrli na hrabra in neustrašna dejanja posameznikov in različnih organizacij, zato ne morem mimo dejstva, da nekaj besed ob tej priložnosti namenim tudi času, ko je narava pokazala svojo moč, in ko smo solidarno stopili skupaj ter si pomagali tako, kot že dolgo ne. Spopadali smo se z izzivi. Ne morem pozabiti moči in zagnanosti, ki so jo imeli posamezniki, ki so pomagali v okviru sil zaščite in reševanja. Vsi velikokrat vidno utrujeni, pa vendar ste odhiteli na pomoč. Niste se vprašali, kaj je pri posamezniku doma, ampak ste raje priskočili na pomoč sosedu. Niste se ozirali na to, ali ste še pri močeh, ampak ste si dejali, zmagali bomo!!! Ne moram pozabiti ropota lopat in krampov in prijaznih besed prostovoljcev tistim, ki jim je voda odnesla vse … tudi spomine. Na pomoč so nam priskočili prostovoljci iz naše občine ter prostovoljci, ki so prihajali od vse povsod drugod naše ljube Slovenije. Čistili so mulj pri uničenih domovih, premetavali kupe in kupe kamenja, čistili opremo in pohištvo, uničeno od deroče vode, in celo urejali vrtove. Ko sem pogledal naokoli in videl močan duh sodelovanja, ko smo znali poslušati drug drugega in imeli tudi nekaj sreče, tega nikoli in nikdar ne bom pozabil. Težko je z besedami izraziti to hvaležnost, a verjemite mi, da sem prav vsakemu iskreno in globoko hvaležen za to, da ste požrtvovalno in s hrabrimi dejanji nesebično skrbeli za dobrobit naših občank in občanov. In kako se je začelo? Četrtega avgusta 2023 je ob 5.57 je zatulila sirena za splošno nevarnost. Višina vode, skoraj 4 metre, in hitrost Kamniške Bistrice sta bili izjemni. Reka, ki je bila nekoč tako mirna in skorajda neopazna, je prestopila bregove. Kamorkoli smo pogledali, je voda drla na vse strani. Utrgali so se plazovi, pojavili številni usadi, vasi so bile po večini nedostopne. Doline Kamniške Bistrice, Črne, Bistričice in Tunjščice so postale polne nanešenega proda in rečnih naplavin. Utrgali so se plazovi in vsa gmota je potem skupaj z vodo drvela proti mestu Kamnik, kjer je reka na večih mestih prestopila bregove in poplavila tudi hiše na priobalnem predelu mesta Kamnik in v Šmarci. Poleg škode na poplavljenih objektih je ogromna škoda nastala tudi na infrastrukturi. Uničenih je bilo več kilometrov lokalnih in regionalnih cest, javna vodovodni in kanalizacijski sistem, elektro in komunikacijsko omrežje, evidentiranih je bilo skoraj 250 zemeljskih plazov, ki so ogrožali tudi stanovanjske objekte in javno infrastrukturo. V kratkem času so bile državne in lokalne ceste uničene, podrti mostovi, uničena industrija, lokalni kmetje so ostali brez možnosti izvajanja svoje dejavnosti, zalite so bile kleti, uničene so bile hiše. Preko 300 neumornih gasilcev iz vseh 13 prostovoljnih gasilskih društev so pod vodstvom Prostovoljnega gasilskega društva Kamnik in današnjega nagrajenca Jožeta Oblaka dajali vse atome moči. Dan in noč ste na terenu, skupaj s kamniškimi gorskimi reševalci, Zdravstvenim domom dr. Julija Polca Kamnik, Slovensko vojsko in Policijo, so v najbolj nedostopna območja in poškodovane vasi dovažali hrano, zdravila in evakuirali najbolj prizadete. Dan in noč so delovala tudi pogodbena in ostala podjetja, ki so z gradbeno mehanizacijo in znanjem v rekordnem času delno vzpostavila poškodovan vodovodni sistem, kot tudi delno cestne povezave, da so imeli kraji vsaj za gradbeno mehanizacijo ter interventna vozila dostop. Na najbolj ogroženih območjih smo v prvih dneh iz 40 stanovanjskih hiš in turističnih točk evakuirali preko 280 ljudi, pri tem pa moram poudariti, da se je mnogo ljudi zateklo tudi k sorodnikom oziroma prijateljem. Opravljeno je bilo ogromno intervencijskih ur in občina Kamnik, prav zaradi dobre organizacije ekip, takrat ni utrpela večje škode, kot bi jo sicer. V začetni fazi intervencije smo se osredotočili na reševanje življenj, zaščito zdravja in imovine prebivalcev. V nadaljevanju smo poskrbeli za dela za zagotovitev nujnih življenjskih dobrin in intervencijska dela na infrastrukturi. Občina je že v začetni fazi intervencije sprejela tudi pomemben ukrep za zagotovitev psihosocialne podpore in pomoči na terenu, in sicer sprva v okviru Občinskega štaba Civilne zaščite Kamnik kasneje pa z Zdravstvenim domom dr. Julija Polca Kamnik ter Centrom za duševno zdravje Domžale. Občinski štab Civilne zaščite Kamnik je v sodelovanju z Župnijsko Karitas Stranje vzpostavil transakcijski račun za zbiranje finančnih sredstev prizadetim v ujmi. Razdeljenih, po poplavah, ko so bile predvidene lokalne nevihte in neurja, pa je bilo skoraj 15.000 protipoplavnih vreč. Ekipe gradbenih podjetij in koncesionarjev so s pomočjo gradbene mehanizacije v izjemno kratkem času poskrbele za prevoznost cest. Koncesionar za upravljanje z vodovodnim sistemom je v prvih dneh po poplavah opravil izjemno delo, saj je bilo v Kamniku preko 20.000 prebivalcev brez vode, kajti uničeno je bilo glavno vodovodno omrežje, ki oskrbuje večji del Kamnika in tudi občino Komenda. Veliko dela so opravili koncesionarji na državnih cestah, vodotokih in tudi Elektro Ljubljana, ki je v izjemno kratkem času zagotovil električno napeljavo na področju celotne občine Kamnik. V štirih tednih je bilo s prizadetih območij odstranjeno preko 600.000 kubičnih metrov različnih materialov. Izjemno pomoč so nudili prostovoljci, ki so še posebej izkazali na dan solidarnosti. Izpred točke pri Domu kulture Kamnik se je na območja, ki jih je prizadela katastrofalna ujma, podalo kakih 300 prostovoljk in prostovoljcev. Ti so v Kamnik prispeli iz različnih koncev Slovenije, za prevoz na območja so poskrbeli kamniški gasilci in sodelavci Zavoda za turizem in šport Kamnik, na vstopni točki pa so prostovoljce sprejemali sodelavci Zavoda za kulturo Kamnik. Solidarnost nas je takrat spominjala na to, da je naša odgovornost, da si med seboj pomagamo in podpiramo v težkih časih. Opominjala pa predvsem na to, da smo združeni skupaj močnejši in da z vsakim dejanjem pomoči gradimo boljše in bolj sočutno okolje za vse nas in za naše zanamce. Kaj pa škoda, ki jo je utrpela občina Kamnik? Občina Kamnik je skupaj s komisijami za oceno škode na objektih in infrastrukturi na terenu popisala škodo na skoraj 850 objektih. Iz sistema AJDA je razvidno, da je škoda na objektih zaradi poplav znašala preko 13 milijonov evrov, na infrastrukturi preko 6 milijonov evrov, na vodotokih 215 milijonov evrov, na državnih cestah pa preko 8 milijonov evrov. Ta škoda ne vključuje škode na premičninah, vozilih, gospodarski škodi v poslovnih objektih, škodi v stanovanjskih objektih (npr. pohištvo). V aplikacijo AJDA je bila po poplavah 4. avgusta 2023 vpisana tudi škoda na cestnih odsekih, zemeljskih plazovih, poškodovanih vodovodnih napeljavah ter odsekih kanalizacijske infrastrukture. Škoda pa je nastala tudi na elektro in telekomunikacijski infrastrukturi, javni razsvetljavi ter tudi na kulturni dediščini. Poškodovanih je bilo več malih hidroelektrarn. Skupaj z ocenjeno škodo v kmetijstvu, na gozdnih in državnih cestah ter vodotokih je bila v občini Kamnik škoda ocenjena na 251 milijonov evrov. A škoda, ko so z deročo vodo odšli tudi spomini. Ta pa je nepredstavljiva in nima cene. Vsak izgubljen spomin je kot iztrgan košček iz naše življenjske zgodbe. Čeprav se nam zdi, da so ti spomini izgubljeni za vedno, moramo še toliko bolj ceniti in negovati tiste spomine, ki so nam ostali. Vem, da je marsikoga nesreča spremenila, in da marsikdo toliko bolj ceni vsak trenutek, ki ga lahko deli s svojimi bližnjimi, zato spoštujmo tisto, kar imamo, predvsem pa bodimo vsak dan hvaležni za to, kar imamo. Prihodnosti ne moremo krojiti po svojih željah, lahko pa krojimo sedanjost. Če svoja dejanja in odločitve v sedanjosti sprejemamo preudarno, lahko zgradimo boljšo prihodnost. In kakšna je prihodnost naše občine? Po katastrofalnih poplavah smo takoj aktivno začeli z iskanjem strokovnjakov geologov, gradbenikov, statikov za izvedbo intervencijsko saniranje plazov, ki ogrožajo hiše, v katerih občani ne morejo živeti oziroma so bile v poplavah porušene. Vsak projekt moramo pred izvedbo posredovati v potrditev na Državno tehnično pisarno, po potrditvi pa je izpolnjen pogoj, da lahko izvedemo naročilo. Izvajanje programa sanacije trenutno poteka skladno z določili pogodbe. Za vse projekte, ki so navedeni v programu odprave posledic naravne nesreče 2023/24, pa je potrebno najprej izdelati projektno dokumentacijo, ki se iz Tehnične pisarne Kamnik pošlje v pregled in potrditev na Državno tehnično pisarno. Na tem mestu se iskreno zahvaljujem vodji sanacije podžupanu Urošu Pirci in ostalim sodelavcem občinske uprave, ki skrbno urejajo vso potrebno dokumentacijo za to, da se investicije odvijajo v začrtanem času. Občina Kamnik vlaga veliko napora tudi v sanacijo plazov, ki ogrožajo hiše ter cestno, kanalizacijsko in vodovodno infrastrukturo. V pripravi pa so številni projekti za sanacijo nastale škode. Občina si prizadeva, da se protipoplavni ukrepi izboljšajo na celotni dolžini Kamniške Bistrice z vsemi pritoki. Na območju občine Kamnik koncesionar za urejanje vodotokov, Hidrotehnik, d. o. o., opravlja dela na vodotokih in hudournikih na 50 deloviščih. Z urejanjem in sanacijami vodotokov po poplavah se v prvi vrsti zagotavlja večja pretočnost, čiščenje naplavin in plavja ter zavarovanje poškodovanih brežin vodotokov, z junijem pa koncesionar prehaja iz faze intervencije v fazo sanacije. V njenem okviru se bodo urejale brežine na podlagi že izrisanih načrtov Direkcije Republike Slovenije za vode. Zavedati se je treba, da sta bili brežina in struga Kamniške Bistrice poškodovani v dolžini 30 kilometrov. Za sanacijo bo potrebno proaktivno sodelovanje tako Občine, države in koncesionarja, potrebna pa bo tudi velika mera potrpežljivosti. Razsežnost nesreče v naši občini je bila nepredstavljiva in po naši oceni celo največja v državi. Občino čaka veliko izzivov, a prepričan sem, da jih bomo skupaj rešili in iz te katastrofe skupaj izšli močnejši, kot smo bili prej. Narava nam je v kratkem vzela ogromno in vložiti bomo mogli veliko napora, finančnih sredstev, potrpljenja in razumevanja, da bomo zaživeli tako, kot smo živeli nekoč. Zato, spoštovane občanke, spoštovani občani, bodimo hvaležni za vse, kar nam vsakdan ponuja in bodimo ustvarjalci skupnosti, ki se razvija v smeri trajnostnega razvoja, turizma, podjetništva, kulturnega središča in etnološkega srednjeveškega mesta. Bodimo pa predvsem ustvarjalci skupnosti medsebojnega spoštovanja in podpore, ki sta ključna za ustvarjanje lepe prihodnosti Kamnika ter vseh njenih prihodnjih generacij. Počastimo in praznujmo praznik Občine Kamnik skupaj. Srečno Kamnik – Maistrovo mesto.«
Posamezniki in društva na vsakem koraku bogatijo naše okolje, ustvarjajo, urejajo, nekateri na očeh javnosti, drugi morda v senci, neopaženi. Občinske nagrade so zato vsako leto priložnost, da jih prepoznamo, da jim rečemo hvala, za vse, kar so, za vse kar ustvarjajo:
Na osrednji slovesnosti smo dali poudarek povezovanju glasbe in kamniških kulturnih ustvarjalcev. Zastavonošam so se na odru pridružili Sara Pavec, člani Simfoničnega orkestra Domžale – Kamnik pod vodstvom Zorana Bičanina in solistka Tanea Lipovšek ter Ansambel bratov Poljanšek. S prepletom misli se je nastopajočim na odru pridružila Barbara Božič. Ob zaključku so za pogostitev poskrbele članice Društva podeželskih žena Kamnik-Komenda. Za tehnično izvedbo prireditve je poskrbela ekipa Zavoda za kulturo Kamnik. V letošnjem Maistrovem letu bodo številne prireditve nosile njegovo ime, zato so si lahko obiskovalci slovesnosti ogledali razstavo Spomini na Maistra, ki so jo člani Foto kluba Kamnik pripravili za stavbo Doma kulture Kamnik na Barutanskem zidu.
Dediščina generala Rudolfa Maistra je izjemna, posebej poudarjena pa v letošnjem letu, ko ob 150. letnici njegovega rojstva, 90. letnici smrti in 100-ti obletnici imenovanja za častnega meščana Kamnika, obeležujemo leto generala Rudolfa Maistra. Leto, v katerem bomo s številnimi dogodki poudarjali predvsem vrednote, ki jih je Maister še kako poosebljal. Vrednote domoljubja, solidarnosti, poguma, da spregovoriš tudi, ko vsi molčijo, sodelovanja ne le s tistimi, ki mislijo enako, ampak tudi s tistimi, ki vidijo stvari drugače. Različnost nas bogati. Naj nas bogati v medsebojnem spoštovanju v duhu sodelovanja.
V petek, 29. marca 2024, bo ob 11. uri k Maistrovemu spomeniku na Trgu Talcev cvetje položila še predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar.
Vse najboljše in srečno Kamnik – Maistrovo mesto!
Video vsebino o dogodku si lahko ogledate TU.
Fotografije: Klemen Brumec
Ob 150. obletnici rojstva in 90. obletnici smrti generala in pesnika Rudolfa Maistra – Vojanova je Vlada Republike Slovenije letošnje leto razglasila za leto generala Rudolfa Maistra. Ta veliki Slovenec se je rodil 29. marca 1874 v Kamniku, zato bomo tudi v Kamniku, Maistrovem mestu, počastili spomin na našega izjemnega rojaka.
Rudolf Maister - Vojanov ni bil samo borec za severno mejo in tisti, ki je ubranil in ohranil ozemeljsko celovitost naše domovine, temveč zelo vsestranska osebnost, pesnik, slikar in bibliofil. Letos bomo v Kamniku praznovali tudi njegovo 100. obletnico imenovanja za častnega meščana.
Spremljajte dogodke, ki se bodo odvijali ob letu generala Rudolfa Maistra in s katerimi bo Občina Kamnik z različnimi javnimi zavodi in drugimi organizacijami počastila spomin v Kamniku – Maistrovem mestu.
