Svečana akademija in slavnostni koncert Mestne godbe Kamnik

Zvečer se je v Domu kulture Kamnik odvijala svečana akademija in slavnostni koncert ob 170-letnici godbeništva na Kamniškem in 120. obletnici imenovanja v Mestno godbo Kamnik. Dogodku je prisostvoval tudi podžupan v začasnem opravljanju funkcije župana Igor Žavbi skupaj s predsednikom Mestne godbe Kamnik Borisom Selkom, poslancema Državnega zbora Republike Slovenije Karlo Urh in mag. Matejem Toninom, podžupanom Matejem Slaparjem, v. d. direktorja Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik dr. Tomažem Simetingerjem in s številnimi nekdanjimi člani, prijatelji, z glasbenimi kolegi ter ljubitelje kamniške godbe. Tiste godbe, ki našemu mestu daje poseben pečat in na katero so ponosne številne Kamničanke in Kamničani.  

Mestni piskači so s fanfarami napovedali prihod članic in članov Mestne godbe Kamnik, ki so za začetek programa, skupaj z nepogrešljivimi spremljevalkami, članicami Društva kamniških mažoretk Veronika, pozdravili Kamnik. Do zadnjega sedeža napolnjena dvorana Doma kulture Kamnik je danes resnično dihala skupaj z Mestno godbo Kamnik, strokoven in izjemno izdelan glasbeni program pa je z dirigentsko palico vodil Martin Dukarič.

Zbrane je sprva pozdravil podžupan v začasnem opravljanju funkcije župana Igor Žavbi, ki je Mestni godbi Kamnik ob tej priložnosti izročil zahvalo z mislimi na njeno bogato ustvarjalno zgodovino: »Spoštovane, spoštovani, vsako mesto in vsaka občina si zasluži svojo, pravo godbo in Kamnik jo ima že 120 let, vsaj 50 let več pa traja tudi tradicija godbeništva na Kamniškem. Danes si težko predstavljamo slovesnosti, vesele ali žalostne, brez prisotnosti kamniške godbe. Godba je prisotna pravzaprav povsod. Ogromno ur, večerov in dni je potrebnih za to, da nas navdušujete. Z veseljem preigravate in se odpravite na različne slovesnosti. Resnično si ne znamo in ne moremo predstavljati praznikov brez vas. Niti pa si ne znamo predstavljati vsega truda in časa, ki ga vložite v ustvarjanje. Za marsikoga je godbeništvo veliko več kot pa preživljanje prostega časa in hobi. Kamniška godba je nekaj več. Je več kot ostali. To dokazujejo tudi priznanja, ki ste jih prejeli na različnih tekmovanjih in srečanjih. Ime Kamnika pa nosite tudi zunaj njegovih meja. Občina Kamnik vam je za vaše delo hvaležna, želimo si, da bi bilo takšnih slovesnosti, ko bomo lahko prisluhnili zvokom vaših instrumentov, čim več in še več.«

Slavnostni govornik, predsednik Mestne godbe Kamnik Boris Selko pa je ponosno zrl na preteklost in z velikim načrti napovedoval prihodnost kamniškega godbeništva: »Časovni stroj Mestne godbe Kamnik je priča neštetih zgodb, ki o kamniškem godbeništvu pove veliko. Ne bom govoril o vsej zgodovini, kajti o tem je veliko povedal že voditelj nocojšnjega večera, gospod Žiga Čamernik. Pa vendar. Če se ozremo 170 let v preteklost, morda ne vemo veliko, kaj vse se je dogajalo, razen velikih stvari tistega časa. O godbeništvu na Kamniškem je sila malo podatkov iz časov nastanka, vendar zahvaljujoč kronistu Ljudevitu Stijasnyu, lahko dokazujemo uraden začetek naše dejavnosti. Morda je nekoliko boleče, da so v preteklosti nekateri kulturni in politični krogi želeli prekrivati 40 let delovanja in dajali poudarek samo na uradno imenovanje slovenskega društva v letu 1898. Morda je za to obstajal kakšen razlog, a vendar so od samega začetka igrali Kamničani in kasneje tudi Kamničanke. Zanimivo je bilo prisluhniti najstarejšemu aktivnemu godbeniku na svetu Johanu Nograšku, kako je začel v godbi, kot 12-letni deček voziti voziček z bas bobnom, na katerega je igral njegov starejši kolega. Kako je nadaljeval s helikonom, na katerem je kasneje igral vsa leta. Naj povem, da je ta inštrument še vedno v dobrem in delujočem stanju. Vedno so bile zanimive izjave Ernesta Kvartiča, da lahko dobro igra že »ednajst« mož in da mora marš »hrustat«. Veliki možje kamniške godbe pa so bili velikokrat zapostavljeni, ker so bili nekakšni pleh muzikanti. Prav medenina in patina, naših predhodnikov, pa sta povzročitelja nastanka prvih glasbenih šol. Torej že od samega začetka se je vedelo kaj in kako je potrebno delati. Zagotovo so bili skozi zgodovino vzponi in padci, vendar so skupine entuziastov vedno znova dokazovali, da je godba pomembna za razvoj kulture, izobraževanja in nenazadnje za družabni del mesta. Številk, koliko ljudi je delovalo v godbi, pa vse do danes je ogromna. Naj povem, da nas je v nekem obdobju igralo tudi po 87 rednih članic in članov. Zavidljiva številka v delovanju amaterske kulture, pa vendar, zaradi ne vem kakšnih razlogov, smo šli in še vedno gremo, nekaterim v nos. Nikomur nočemo storiti nič hudega ali mu kaj vzeti, ampak želimo samo tisto, kar nam pripada. To pa je na prvem mestu igranje in ljubezen do glasbe.«

»Mestna godba Kamnik v svojih vrstah združuje glasbenice in glasbenike, ki imajo vsi po vrsti glasbeno izobrazbo, naj si bo to nižja ali srednja in akademska izobrazba. Torej nismo kar neka druščina, ki dela nekaj, da se imamo kam dati in se imamo »fajn«. Iz naših vrst so prihajali in prihajajo vrhunski glasbeniki in pedagogi, ki so cenjeni tako doma kot v tujini. Veliko tega pripisujemo sodelovanju z Glasbeno šolo Kamnik, ki je v zadnjih letih ponovno zgledno. Ali ni lepo, ko ima ravnateljica posluh za sodelovanje in jo lahko tudi danes vidite, kako igra z Mestno godbo Kamnik. Ali ni lepo, ko sodelujemo z različnimi društvi, z mažoretkami, zbori, folkloro in pri tem, poleg našega veselja, naredimo vse za promocijo Kamnika in celotne občine, še zlasti, ko smo na glasbenih turnejah v tujini. Lepo je biti članica ali član kolektiva, ki ima svojo kvaliteto in to cenijo tudi na Občini Kamnik, ki nam vedno stoji ob strani in smo ji za to hvaležni. Naj s tega mesta spregovorim tudi v vlogi predsednika Zveze slovenskih godb, ki združuje preko 100 orkestrov oziroma približno 6.000 glasbenic in glasbenikov. V krovni organizaciji smo ponosni na tisto, kar je bilo v Kamniku na godbeniškem področju že storjeno. Podatek, da je z nastankom daljnega leta 1848 Kamnik dobil tretjo delujoča godba na slovenskem, pove veliko. Da so v Mestni godbi Kamnik delovali številni priznani dirigenti, tudi skladatelji, katerih dela izvajajo tudi ostale slovenske godbe. To, da godba redno sodeluje z ostalimi godbami, je za nas velikega značaja. Torej, Mestna godba Kamnik je močan člen naše tovrstne poustvarjalne kulture. Naj na koncu uporabim zaključek mojega predhodnika v zvezi: »Naj živijo slovenske godbe« in dodam, naj živi Mestna godba Kamnik. Predsedstvo Zveze slovenskih godb je sprejelo sklep, da se Mestni godbi Kamnik podeli spominska listina ob 170-letnici godbeništva in spominski trak za ta velik praznik tudi slovenskega godbeništva.«

Ob tej priložnosti so bile podeljene Gallusove značke in medalje Zveze slovenskih godb, ki so jih podelili samostojni strokovni svetovalec za instrumentalno glasbeno dejavnost Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Daniel Leskovic, samostojna strokovna svetovalka območne izpostave Kamnik Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Tina Dobovšek in podpredsednik slovenske krovne godbeniške organizacije Gašper Salobir.

Prejemniki bronastih Gallusovih značk so bili Miha Komatar, Tine Plahutnik, Anja Štukelj, Valerija Sladič, Gregor Humar, Kaja Drolc in Martina Ugovšek. Srebrne Gallusove značke so prejeli Aljaž Lukan, Katja Nograšek, Matevž Varšek, Špela Omahen in Ana Podbrežnik. Zlate Gallusove značk so šle v roke Leona Cvirena, Žarka Petriča, Maksa Kadivca, Simone Lanišek, Žige in Gašperja Selka, Gregorja Kotnika, Janeza Spruka, Nejca Kotnika in Eme Jenko. Medalje Zveze slovenskih godb za izjemne zasluge na področju godbeništva, za več kot 35-letno igranje v godbi, pa so prejeli Robert Kodrič, Ignac Zupan in Boris Selko.

Da se za prihodnost in podmladek Mestne godbe Kamnik ni bati, je dokaz tudi dejstvo, da so bili v vrste kamniških godbenic in godbenikov danes sprejeti novi člani, in sicer Sara Suša, Ana Berwanger, Maša Zemljič, Nino Lipičnik, Peter Gregorič, Jera Kodrič, Miha Šink in Vasja Gorela Burja.

Mestni godbi so se na odru pridružili kamniški glasbeni prijatelji Mešani pevski zbor Odmev Kamnik, Komorni pevski zbor Šutna, Prvo slovensko pevsko društvo LIRA Kamnik, Ženski komorni zbor Vox Annae in solistka Silvana Nuhijeva. Občinstvo pa je s stoječimi ovacijami pozdravilo tudi skladbo »1812 Overture«, avtorja Pyotra Ilyicha Tchaikovskya, saj gre za eno zahtevnejših delo, ki se v Kamniku še ni izvajalo, in tudi malokateri orkester to izjemno glasbeno delo tudi izvaja. Za to, iskrene čestitke Mestna godba Kamnik! Za preplet misli in besed je poskrbel Žiga Čamernik.

Obiskovalci so nedvomno uživali ob glasbenih presežkih nastopajočih, saj je bil koncert dokaz, da si Mestna godba Kamnik nedvomno zasluži vse pohvale in čestitke za glasbeni program, ki so ga članice in člani skupaj z glasbenimi kolegi resnično srčno predstavili današnjemu številnemu občinstvu.

Vse najboljše Mestna godba Kamnik!