V soboto, 27. aprila 2019, na državni praznik, je društvo Tun'ški glas organiziralo predstavitev pesniške zbirke Toneta Kuntnerja, Zamrznjena Pomlad. Dogodek se je odvijal na Grkmanovi domačiji, pri Andreju in Taji Lap v Tunjicah.
Na sobotni dan je bilo vreme zelo muhasto, a to ni odvrnilo organizatorjev od namere, da izvedejo načrtovani dogodek z gostom Tonetom Kuntnerjem. Pred uvodnimi besedami predsednice društva Tun'ški glas, Milene Erbežnik Klanšek, ki je pozdravila vse navzoče in predstavila velikega domoljuba Toneta Kuntnerja, ter obiskovalcem zaželela lepo popoldne, je zadonela nežna glasba iz citer pod prsti priznanega citrarja Tomaža Plahutnika. Spremljala ga je hčerka Ana, ki je s svojim čudovitim glasom razblinila še zadnje dežne kaplje muhastega vremena. Posijalo je sonce in svetilo vse do njegovega zatona.
V nadaljevanju je Tone Kuntner, priljubljeni pesnik, igralec in velik domoljub, predstavil svojo pesniško zbirko Zamrznjena Pomlad. Zbirka je izšla v lanskem letu, ob 100. obletnici smrti Ivana Cankarja in ob 30. obletnici slovenske Pomladi ter ob drugih okroglih obletnicah zgodovinskih dogodkov Slovencev. Za pesnika je Slovenska Pomlad najsvetlejše obdobje slovenske zgodovine, zato jo piše z veliko začetnico. S ponosom, da imamo Slovenci svojo državo, svoj jezik in svojo kulturo, se je preko pesmi pogovarjal z znanimi domoljubi, kot so Cankar, Menart in Prešeren. Dotaknil se je našega domoljubja in velikih sanj za samostojno Slovenijo. Takrat smo bili enotni in si želeli imeti svojo samostojno domovino. To, kar so sanjali naši predniki, se je zgodilo nam in na to smo lahko zelo ponosni – da živimo v času, ko smo doživeli samostojno državo Slovenijo. Spregovoril pa je tudi o današnjem času našega občutka, da smo obstali v nekakšni letargiji ali zamrznjenju, in da so današnji rodovi odtujeni od lastnih korenin ter ne čutijo več močne vezi z narodno zavestjo.
Med predstavitvijo se je ob nežnih zvokih citer citrarja Tomaža Plahutnika in angelskega petja pevke Ane Plahutnik, občutek zamrznjenosti raztapljal in razblinjal. V razmislek nam je bilo dano, kaj pomeni imeti dom, domovino, kulturo v najširšem pomenu besede in kaj pomenijo tisti, ki se s kulturo ukvarjajo. Ni veliko pesnikov in pisateljev, ki pišejo o našem domoljubju, a zagotovo je Tone Kuntner eden izmed največjih domoljubnih pesnikov današnjega časa.
Dogodek je avtor zaključil z Zdravljico. Društvo Tun'ški glas je vsakemu gostu podarilo simbolično darilo, kruh iz krušne peči, ki ga je spekla domačinka Joži Golob, domačo salamo z Gradišekove kmetije, iz lesa narejen lipov list, ki ga je izdelal Justin Klanšek ter roži za pevko Ano in gostiteljico Tajo, ki ju je izdelala Marija Šmidovnik – Pikovčeva. Vsi prisotni so ob kozarcu vina, soka ter domačih dobrot na Grkmanovi domačiji, na kateri se je vsak počutil kot doma, lahko poklepetali z gostom Tonetom Kuntnerjem in ostalimi obiskovalci. Fantje iz treh vasi pa so z ubranim petjem prepevali še dolgo v noč.
Organizatorji smo zelo ponosni, da nas je obiskal eden največjih pesniških domoljubov in da nam je uspelo dogodek izpeljati na prijeten in kulturen način. Andreju in Taji Lap pa se lepo zahvaljujem za prostor, pomoč pri organizaciji in pogostitvi.
Besedilo: Milena Erbežnik Klanšek
Fotografije: Barbara Klanšek
Ob 150. obletnici rojstva in 90. obletnici smrti generala in pesnika Rudolfa Maistra – Vojanova je Vlada Republike Slovenije letošnje leto razglasila za leto generala Rudolfa Maistra. Ta veliki Slovenec se je rodil 29. marca 1874 v Kamniku, zato bomo tudi v Kamniku, Maistrovem mestu, počastili spomin na našega izjemnega rojaka.
Rudolf Maister - Vojanov ni bil samo borec za severno mejo in tisti, ki je ubranil in ohranil ozemeljsko celovitost naše domovine, temveč zelo vsestranska osebnost, pesnik, slikar in bibliofil. Letos bomo v Kamniku praznovali tudi njegovo 100. obletnico imenovanja za častnega meščana.
Spremljajte dogodke, ki se bodo odvijali ob letu generala Rudolfa Maistra in s katerimi bo Občina Kamnik z različnimi javnimi zavodi in drugimi organizacijami počastila spomin v Kamniku – Maistrovem mestu.
