Znanje, izkušnje, sodelovanje – za bolj zdravo Srce Slovenije

Na prvi od štirih okroglih miz ob zaključku projekta Odprta vrata kmetij v organizaciji LAS-a Srce Slovenije, ki se je odvijala v Mekinjskem samostanu v Kamniku, so razpravljavci ob zaključevanju projekta povzeli znanje in izkušnje, ki so jih pri tem dobili. Obenem pa ugotavljali, da je kljub temu še precej prostora za sodelovanje in povezovanje ne le med kmeti kot proizvajalci, ampak tudi med njimi in potrošniki.

Župan Matej Slapar je v pozdravu prisotnih izpostavil pomen domače, lokalno pridelane hrane, k čemur stremijo v občini, in ki dobiva tudi med potrošniki vedno več zaupanja. Prisotne je nagovoril predsednik LAS-a Željko Savič, ki je izpostavil pomen projekta Odprta vrata kmetij, s katerim spodbujajo samooskrbo na tem območju, ter novo znanje in izkušnje, ki so jih kmetje razvili skozi različne programe, tudi mentorske.

Iz šestih občin območja delovanja LAS-a Srce Slovenije so bili vključeni dve kmetiji (Pr' Ropet, Volčji Potok, in Ekološka kmetija Matevžuc, Hruševka) ter Sadjarsko-vrtnarsko društvo Tunjice. Vsi trije so izpostavili dobre izkušnje, s katerimi so prek programov izobraževanj na vzorčnih izkustvenih kmetijah v seneni verigi na območju partnerskih LAS spodbujali pridelavo, predelavo in porabo senenega mleka, v sadni verigi pa pridelavo in predelavo jagodičevja in drugega sadja. Obema ključnima področjema kmetijskih proizvodov poskušajo povrniti vrednost, ki sta jo imela v preteklosti.

Kot je povedal Valentin Zabavnik, predsednik Sadjarsko-vrtnarskega društva Tunjice in podpredsednik Zveze sadjarskih društev Slovenije, so v sklopu projekta vzpostavili sadovnjak v Tunjicah, programe so razvili za vrtčevske in osnovnošolske otroke, ki jim predajajo znanje o avtohtonih slovenskih sortah ter travniških sadovnjakih, ki so pomemben del kulturne krajine. Po njegovem mnenju bi morali obdelati vsak kvadratni meter slovenske zemlje, po vzorih iz Švice, Avstrije. Opozoril je, da smo na področju pridelave sadja še premalo samooskrbni.

Domen Virant s Kmetije Pr' Ropet, ki se je s kmetijstvom pričel ukvarjati pred petimi leti, ko je prevzel babičino kmetijo, je poudaril pomen znanja, ki bi mu prišlo prav ob vzpostavitvi nasada jagodičevja in pridelave kozjega mleka. Sodelovanje v projektu, v sklopu katerega so razvili mentorske programe, ki se jih lahko poslužujejo zainteresirani kmetje, je bilo zanj, kot je ocenil, »kot naročeno«, znanje pa skozi mentorstvo lahko tudi po zaključku projekta posreduje naprej.

Jože Korošec z Ekološke kmetije Matevžuc, Hruševka, Tuhinjska dolina,je poudaril, da v travniškem nasadu vzgaja jabolka, ki jih po starih postopkih predeluje v jabolčni sok, kis in mošt. Nadgradnja sodelovanja v projektu je bilo tudi prenašanje znanj in izkušenj med sodelujočimi kmetijami iz drugih LAS-ov. 

Dr. Janez Bogataj je predvsem poudaril, da smo izgubili stik z naravo, da ni več kontinuitete znanja in veščin naših dedov in babic. Danes to znanje znova vzpostavljamo in le počasi spet pridobiva na veljavi. Izpostavil je primer dobre prakse na Kamniškem z vzpostavitvijo Okusov Kamnika, s čimer so pred leti uredili prehransko strategijo tega območja.
Manjka pa več sodelovanja in povezovanja med kmeti in potrošniki (gostinci, javnimi zavodi …). Kot primer je navedel otok Menorka, kjer 70 odstotkov pridelane hrane pripravijo za šolske malice in kosila, kar 2.000 otrok (na otoku je 90.000 prebivalcev) pa se letos vpisuje v kmetijske šole. Mladi kmetje so visoko izobraženi in pametno vpeljujejo inovativne kmetijske strategije iz drugih okolij, obenem pa so izrazito usmerjeni v bio proizvodnjo. Poudaril je, da se mora naša miselnost spremeniti – imamo pridelke in izdelke slovenskih kmetov vrhunske kakovosti, ki pa bi potrebovali nekaj spodbude države.

Ta sicer spodbuja kmetovalce preko različnih razpisov, je poudarila Barbara Lapuh, koordinatorica za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti s Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana. Poudarila je pomen kratkih prehranskih verig, ki so bile pred letom 2000 neprimerno bolj razvite skozi različne zadruge, kasneje pa so skozi javne razpise, na katerih morajo javni zavodi naročati 80 odstotkov hrane po ključu najcenejšega ponudnika, izgubile na veljavi.

Udeleženci so okroglo mizo zaključili z razmišljanjem o tem, kako (s prehrano, z razmišljanjem, s politiko) do bolj zdravega srca Slovenije:  

• z več zdravega načrtovanja in prilagajanja kmetijstva okoljskim spremembam,  
• z več sodelovanja, povezovanja in osveščanja – tako kmetov – potencialnih pridelovalcev kot potrošnikov,
• z več spoštovanja slovenskega kmeta v javnosti,
• z razvojem kmetijstva, ki se ne bo upravljal izza pisalnih miz,
• s sodelovanjem malih, srednjih, velikih kmetij,
• s čim manj hrane z globalnega trga in
• s pospeševanjem lokalnih verig s hrano visoke kakovosti.

Pomembno je, da znanje in izkušnje, pridobljene v projektih, kot je Odprta vrata kmetij, v lokalnem okolju deležniki nadgradijo in razvijajo v skupno dobro – za zdravo srce Slovenije! Predvsem pa, da o tem korektno poročajo in osveščajo mediji, na kar se je odzval predsednik Združenja turističnih novinarjev Slovenije Drago Bulc, ki je predlagal, da novinarje povabijo na ogled kmetij Pr' Ropet, Ekološke kmetije Matevžuc in Sadovnjaka na Prevali Sadjarsko-vrtnarskega društva Tunjice. Po koncu okrogle mize so se tako že dogovorili, da s koordinatorico projekta Sabino Romšak izpeljejo ekskurzijo na Kamniškem in predstavijo izkušnje, znanje, predvsem pa pridelke in izdelke visoke kakovosti tega območja.

Okrogla miza v Kamniku je bila prva od štirih okroglih miz, ki potekajo pod častnim pokroviteljstvom ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr. Aleksandre Pivec. Naslednje tri bodo 3. marca v Lescah, 9. marca v Škofji Loki in 12. marca v Cerknem. Vljudno vabljeni.

Besedilo: Damjana Peternelj, koordinatorica in moderatorka okroglih miz