Opoldan je župan Matej Slapar skupaj s predsednikom Društva upokojencev Kamnik Vinkom Polakom iskreno čestital gospe Pavli Gregorič, ki je v mesecu januarju praznovala 100. rojstni dan. V njenih očeh pa je bilo čutiti neizmerno veselje, ko sta ji župan in predsednik društva čestitala ob visokem jubileju.
Pavla Gregorič se je 19. januarja, leta 1922, v družino Janeza in Marije Repanšek iz Šutne v Kamniku, rodila kot najmlajša kot najmlajša. Odraščala je skupaj še s tremi brati v srcu Kamnika, vendar pa ji je huda bolezen že pri desetih letih vzela Mamo, ki se je rada spominja še danes. Bratje, ki so bili vsi precej starejši, so odšli na različne šole, ona pa se je po končani Meščanski šoli v Mekinjah vpisala na trgovsko šolo v Ljubljani, po končanju le te, pa še na vzgojiteljsko šolo na Učiteljišču v Ljubljani in jo tudi dokončala. Leta 1939 se je kot praktikantka zaposlila v Mestni Hranilnici, ko pa se je začela vojna, je v Kamniku prevzel oskrbo s hrano in ostalimi potrebščinami gospod Mirko Klemenčič, kjer se je takrat tudi zaposlila. Novembra 1941 pa je prevzel Klemenčičevo oskrbo okupator. Večkrat pove, da je imela srečo, ker njen šef ni bil fašist, in ji je ničkolikokrat pomagal, bodisi takrat, ko je oče z bičem udaril Nemca, ko mu je le-ta preprečil vožnjo med policijsko uro, češ: »Kaj boš ti meni »halt« kot takrat, ko ji je pomagal pri »švercanju« soli in drugih dobrot v Ljubljano, k svakinji. Po vojni se je zaposlila v trgovskem podjetju Navod, ki se je kasneje preimenoval v Okrajni magazin, kjer je nastopila kot nižji knjigovodja ter napredovala v knjigovodjo. Tam je tudi spoznala svojega moža, Jožeta Gregorič. V zakon sta se jima rodila hči in sin. Slednji je zaradi posledic gnojnega meningitisa, ki ga je prebolela tudi sama, oglušel. Po hudi bolezni ji je leta 1974 umrl mož. Ko se je upokojila, se je posvečala vrtu, vnukom, kuhanju in peki slastnih jedi in sladic. Tudi njene ročne spretnosti so izjemne, saj ima prečudovito zbirko kvačkarij, ki jih je precej časa, kot popoldanska obrtnica, tudi prodajala v nekdanji trgovini Tip-Top. Ko ji je po hudi bolezni leta 2006 umrla hči, ki je za seboj pustila takrat desetletnega sina, je postala njegova skrbnica, kasneje pa še rejnica, kar je ostala vse do 2018, ko se je fant izšolal in zaposlil. Zdaj rada rešuje križanke, vsak dan pregleda časopis in poročila, uživa v nadaljevankah ter si rada ogleda tudi kakšen film. Razen kuhanja še vedno poskrbi sama zase in pravi, da ne ve, kdaj je ves ta čas minil, najbrž zato, ker nikdar ni preštevala let, temveč se je bolj posvečala pestremu meniju, ki ji ga je postreglo življenje.
Župan Matej Slapar je gospe Gregorič s košarico dobrot in s cvetjem zaželel obilo zdravja, dobre volje, poguma in vztrajnosti.
ISKRENE ČESTITKE GOSPA PAVLA GREGORIČ ZA 100. ROJSTNI DAN!