V Mekinjskem samostanu na ogled stalna razstava z naslovom Jože Plečnik 1872–1957. Arhitekt v Ljubljani, Pragi in na Dunaju

Od četrtek, 8. oktobra 2020, dalje je v prostorih Mekinjskega samostana na ogled nova, stalna pregledne razstava z naslovom Jože Plečnik 1872–1957. Arhitekt v Ljubljani, Pragi in na Dunaju, ki prikazuje življenje in delo našega največjega arhitekta Jožeta Plečnika. Razstavo si je včeraj ob priložnostnem odprtju ogledal tudi župan Matej Slapar skupaj z direktorico Javnega zavoda Mekinjski samostan Ireno Gajšek, avtorjem razstave dr. Damjanom Prelovškom, višjo svetovalko za ohranjanje stavbne dediščine in izgradnjo objektov družbenih dejavnosti Uršulo Mihelčič Glavan in višjo svetovalko za področje družbenih dejavnosti Liljano Juhart Mastikosa.

Leta 2019 je na pobudo gospoda Prelovška Narodna galerija Ljubljana brezplačno odstopila vse panoje s fotografijami in besedili Javnemu zavodu Mekinjski samostan, avtor razstave pa nam je prijazno odstopil tudi spremna besedila in ostalo gradivo ter pomagal pri postavitvi razstave. Razstava je postavljena v prostore samostana in predstavlja velik doprinos k revitalizaciji celotnega kompleksa.

Dr. Damjan Prelovšek je včeraj zbranim namenil nekaj besed o razstavi in o samem Plečniku, ki ga je imel tudi čast spoznati. Med drugim je poudaril, da razstava prikazuje življenjski opus izjemnega slovenskega arhitekta. Leta 2007 je bila razstava na ogled v Narodni galeriji Ljubljana, gostovala pa je celo v Tokiu. Gre za pregledno stalno razstavo o celotnem delovanju arhitekta Plečnika, ki povzame njegovo delo od začetka, pa vse do njegove smrti.

Direktorica Javnega zavoda Mekinjski samostan Irena Gajšek je sprva namenila zahvalo gospodu Prelovšku, ki z bogatim slikovnim gradivom ohranja in neguje spomin na Plečnika. Tudi s takšnimi razstavami opominjamo in se spominjamo tega, da je kulturna dediščina dragoceno darilo vsem nam in našim zanamcem. Razstavo bo Mekinjski samostan skrbno vključil v svoje programe in z mislijo na to, da si jo bo ogledalo čim več obiskovalcev.

Župan Matej Slapar se je pridružil besedam direktorice in se iskreno zahvalil dr. Prelovšku za ves trud in vloženo delo, ki ga je namenil nastajanju razstave, obenem pa se je zahvalil za bogat prikaz dela največjega slovenskega arhitekta. Dejal je, da je Jože Plečnik v Kamnik največ prihajal v zrelih in poznih letih, večina njegovih del na Kamniškem pa je nastala po drugi svetovni vojni, čeprav nekateri načrti zaradi zunanjih okoliščin niso bili realizirani. Med bolj znanimi deli je izpostavil kapelo božjega groba v frančiškanskem samostanu v Kamniku, prenovo župnijske cerkve sv. Benedikta v Zgornjih Stranjah, njegove načrte za ornamentiko na pročelju stavbe na Glavnem trgu, glavno pročelje stavbe, ki gleda na Maistrovo ulico, kristilnico v cerkvi Sv. Jurija v Nevljah in zapuščino družini Lectar – stoli ter jedilni kot, ki jih je izdelal Franc Koncilja, ter Plečnikove sveče. Prepričan pa je, da marsikatera meščanska hiša še hrani Plečnikova dela. Lahko smo ponosni na to razstavo, ki je gostovala že izven meja naše države, sedaj pa jo imamo na ogled v prostorih Mekinjskega samostana.

Za preplet misli in besed je poskrbel Tone Ftičar.