24. aprila obeležujemo slovenski dan brez zavržene hrane. Tudi na NIJZ se pridružujemo pobudi za zmanjšanje zavržkov hrane. Ker po podatkih sodeč največ zavržkov hrane pridelamo v gospodinjstvih, je tukaj največja priložnost za napredek - z majhnimi, a doslednimi koraki v vsakodnevnih navadah pri nabavi, pripravi, shranjevanju in ponovni uporabi hrane. Ob tej priložnosti želimo poudariti tisto, kar je ključno pri spreminjanju odnosa v smeri manj zavržkov hrane v slovenskih domovih.
“V Sloveniji letno zavržemo skoraj 80 kg hrane na prebivalca, od tega je približno 30 kg užitne. Odpadna hrana nastaja vzdolž celotne verige oskrbe s hrano. Skoraj polovica jo nastane v gospodinjstvih, dobra tretjina v gostinstvu in strežbi, preostanek pa v distribuciji in trgovini z živili ter v proizvodnji hrane.” (Vir: Statistični urad RS, 2024)
“Kar tretjina globalno pridelane hrane nikoli ne pride do krožnikov, saj se izgubi že med pridelavo in predelavo, med skladiščenjem in transportom ali pa konča med odpadki v trgovinah, restavracijah in gospodinjstvih. Takšna količina izgube hrane je popolnoma nesprejemljiva v svetu, kjer več kot 800 milijonov ljudi trpi zaradi pomanjkanja hrane. Po drugi strani pa tudi zaradi preobilja (nezdrave) hrane velik del svetovnega prebivalstva trpi za posledicami nenalezljivih bolezni kot so debelost, sladkorna bolezen, bolezni srca in ožilja ter določene vrste raka. “
V želji, da spodbudimo k zmanjševanju zavržene hrane v gospodinjstvih, svetujemo naslednje:
Pametno načrtujte nakup:
- preverite zaloge doma,
- upoštevajte nakupovalni seznam,
- ne kupujte impulzivno (akcije, popusti, kartice zvestobe ...),
- načrtujte obroke vnaprej,
- kupujte količine živil, primerne številu oseb v gospodinjstvu.
Priprava hrane
- kuhajte manjše porcije,
- količino hrane prilagodite številu oseb,
- užitne ostanke hrane ponovno uporabite.
Pravilno shranjevanje
- hrano shranjujte v hladilniku (0 – 5 °C),
- ne sodi vse v hladilnik: česen, krompir, avokado in banane raje hranimo na suhem in temnem mestu,
- hrano zamrzujte za podaljšanje obstojnosti,
- starejša živila postavite v ospredje hladilnika ali shrambe in jih porabite prej.
Rok uporabe živil
- “uporabno najmanj do” → živila so pogosto še povsem varna za uživanje tudi po tem datumu, če so pravilno shranjena,
- “uporabno do” → živila po preteku datuma niso več varna za uživanje.
Ponovna uporaba živil
- užitne in pravilno shranjene ostanke hrane lahko uporabite za naslednje obroke ali jih zamrznete: iz sadja naredite sok, kompot ali ga porabite za sladico, manj svežo zelenjavo pa uporabite za juhe,
- ostanke sadja in zelenjave zbirajte v kompost, ki ga čez čas lahko uporabite kot naravno gnojilo.
Besedilo in fotografija: Blažka Smolič, regijska komunikatorica NIJZ, OE Ljubljana
