V sredo, 25. februarja 2026 smo medijem, sodelavcem pri projektu in zainteresirani javnosti na novinarski konferenci v Plečnikovi hiši v Ljubljani predstavili projekt Vlasto Kopač - ustvarjalec prostora, varuh dediščine in spomina.
Projekt želi širši in strokovni javnosti ponovno približati osebnost, ki je odločilno zaznamovala slovenski prostor – od arhitekture in urbanizma do varstva kulturne krajine, planinstva, kartografije in ohranjanja vseh vrst dediščin do ohranjanja spomina na različne dogodke. Kopačev ustvarjalni opus je izjemen in širši javnosti malo poznan. S številnim dogodki in prireditvami, razstavami, vodenimi ogledi po njegovih projektih, knjigo in simpozijem se vračamo v kraje kjer je Kopač živel in/ali ustvarjal (Žiri, Kamnik, Ljubljana, Velika planina, Ribnica, Kranj idr.).
Vodilna partnerja sta: Medobčinski muzej Kamnik in Muzej in galerije mesta Ljubljane - Plečnikova hiša, sodelujejo pa še ostali partnerji: Gornjesavski muzej Jesenice-Slovenski planinski muzej, Zavod za varstvo za varstvo kulturne dediščine Slovenije, MAO Slovenija, Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU.
Projekt so finančno podprli: Ministrstvo za kulturo RS, Občina Kamnik, Občina Kranjska gora, Mestna občina Ljubljana in Gornjesavski muzej Jesenice - Slovenski planinski muzej.
Ideja za projekt se je porodila leta 2023, ko je Medobčinski muzej Kamnik pripravljal dokumentarni film ob 110. obletnici rojstva Vlasta Kopača. Avtorica filma Janja Železnikar je pregledala fonde muzejev in drugih institucij, ki hranijo njegovo zapuščino ter zaprosila za dostop do avdiovizualnih posnetkov RTV SLO. Vzporedno s delom na filmu je kustosinja Plečnikove hiše, Ana Porok pripravljala razstavo Vlasto Kopač – neutrudni humanist. Vmes je umrla Mojca Kopač. Po smrti Mojce Kopač smo muzeji in Mojčina sorodnica Katja Šturm spoštovali željo Kopačeve hčerke, da se primerno predstavi očetov opus, pri čemer je Katja Šturm omogočila dostop do domačega arhiva in s tem dokončanje filma.
Janji Železnikar (kustosinja arheol. MMK), Katji Šturm (dokumentalistka raziskovalka na RTV SLO, skrbnica zapuščine Vlasta Kopača po pokojni Mojci Kopač), Andreji Humar Gruden (režiserka dokumentarca o Vlastu Kopaču) in mag. Zori Torkar (direktorica MMK) se je zdelo, da je bilo v film vloženega ogromno dela, da je Kopačev opus tako obsežen in premalo poznan, da bi ga morali predstaviti širši javnosti tudi drugače. Povezali smo se direktorji, kustosi, raziskovalci in kolegi ter zainteresirani posamezniki, ki so Kopača poznali, z njim delali in sodelovali. Odločili smo se, da ob 20. obletnici smrti posthumno objavimo delo Mojce Kopač in pogledamo v svoje depoje ter odkrijemo čim več Kopačevih talentov, del in odgrnemo samo zgornje plasti z njegovega enormnega ustvarjalnega opusa.
Ključno delo tega skupnega projekta, ki ga delovno imenujemo »Leto Vlasta Kopača, 2026« bo izdaja monografije-zbornika o Vlastu Kopaču. Temeljni prispevek knjige o Vlastu Kopaču bo besedilo hčerke Mojce Kopač. Mojca je spisala življenjsko zgodbo Vlasta Kopača in izpostavila največje mejnike v njegovem izpostavila nekatera najpomembnejša področja delovanja. Knjiga bo tudi hommage Mojci, saj je celo življenje skrbno hranila Kopačeve načrte, dokumente, materialno dediščino in jo po njegovi smrti oddala v pristojne muzeje. Naslovili jo bomo Vlasto Kopač – tiha moč ustvarjanja. V knjigi bomo pisci ostalih besedil pridodali fragmente dediščine, ki jo hranimo, jo skušali ovrednotiti, morda opozoriti na manj znane segmente njegovega dela. Nekateri so Vlasta Kopača osebno poznali in bodo osvetlili drugo bolj osebne izkušnje preko katerih jim je predal svoje znanje, način komunikacije itd. Odgrnili bomo samo površinske plasti Kopača in njegovega opusa. Vsako področje njegovega ustvarjanja bi zahtevalo eno ali več specialističnih študij.
Poleg Mojce Kopač bodo pisci še: Mag. Zora Torkar (MMK), Ana Porok (MGML-Plečnikova hiša), Katja Šturm, Janja Železnikar (MMK), Saša Roškar in Sabina Ravnikar (ZVKDS OE Kranj), Ana Katarina Ziherl (GMJ-Slovenski planinski muzej), Tina Fortič Jakopič (za MNSZS), dr. Primož Gašperič (GIAM ZRC SAZU), dr. Marija Klobčar (GNI ZRC SAZU), France Malešič (zdravnik, gorski reševalec, pisec in urednik) in Vinko Poličnik (PD Bajtar)
Drugače pa smo pripravili dogodke, odprtja razstav, javna vodstva, simpozij za čim bolj raznolike obiskovalce – od šolske mladine, družin, strokovne in širše javnosti.
»Kopačevo leto« bo odprla spominska vitrina z naslovom Med skalo in svinčnikom posvečena Vlastu Kopaču, kustosinje Ane Katerine Ziherl iz Slovenskega planinskega muzeja. Razstavljeni bodo Kopačevi osebni predmeti, planinska in smučarska oprema ter risarski motivi, ki jih je pripravljal predvsem za objave v Planinskem vestniku.
V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) bo kustosinja dr. Martina Malešič na razstavi Pot spominov in tovarištva, javnosti prikazala enega najpomembnejših projektov Vlasta Kopača – bil je njen snovalec, načrtovalec in realizator – POT ni samo pomnik nekega težkega časa, danes je pomembna rekreacijska os in izjemnega pomena za mesto.
Na razstavi v Medobčinskem muzeju Kamnik: Vlasto Kopač z občutkom za ljudi in prostor bosta Janja Železnikar (MMK) in Saša Roškar (ZVKD OE Kranj) predstavili biografske podatke ter Kopačev prispevek k razvoju turizma na Veliki planini skozi njegove načrte za turistično naselje, idejno zasnovo nihalke, projektiranje žičniških naprav in hotel Šimnovec. Prikazan bo unikaten, izjemno dragocen film o gradnji zasebne počitniške koče na Veliki planini, ki nam ga je posredovala družina Rebolj iz Kamnika. Katja Šturm (RTV SLO) bo pripravila inserte Kopačevih izjav iz arhiva Radia in TV Slovenije, ki se bodo predvajali na razstavah in drugih dogodkih povezanih s Kopačem (simpozij ipd.).
Razstava Vlasto Kopač – vizionarski snovalec iz Zoisove palače prav v bližini Kopačevega doma, na Krakovskem nasipu bo izpostavila nekaj njegovih ključnih projektov, katerih avtorstvo je velikokrat spregledano. Predstavljen bo kot risar, grafik, alpinist, oblikovalec, arhitekt, konservator, …, ki je svoj navdih črpal iz preteklosti, za sedanjost in prihodnost.
Organizator razstave je GMJ-Slovenski planinski muzej, koordinatorka razstave Ana Katarina Ziherl. Na vseh razstavah sodelujemo vsi sodelavci na projektu bodisi z avtorskimi prispevki, predvsem pa z gradivi, ki jih naše institucije hranimo.
V rodnih Žireh se ga bodo spomnili z razstavo MGML—Plečnikova hiša, Ane Porok – Vlasto Kopač – neutrudni humanist ter s predstavitvijo knjige ter projekcijo dokumentarnega filma. V Ljubljani bo organiziran kolesarski sprehod po POT-i s prof. Janezom Koželjem. S kustosinjo Ano Porok (MGML – Plečnikova hiša) in konservatorko Aleksandro Renčelj Škedelj ter mag. Darjo Pergovnik (ZVKDS OE Ljubljana) si bo mogoče ogledati Plečnikove Žale – projekt na katerem je dela Kopač kot mladi Plečnikov študent in nato v zrelih letih, kot upokojenec v vlogi konservatorja in nadzornika; konservatorja iz ZVKDS oe Ljubljana, Domen Rus in Aleksandra Renčelj Škedelj bosta odkrivala skrivnosti Parka kulturnikov Ribnici, za katerega praktično nihče ne ve, da je ureditvene načrte, memorialne spomenike prav tako projektiral arhitekt Kopač. Domen Rus in Saša Renčelj Škedelj, konservatorja na ZVKDS, OE Ljubljana, bosta obiskovalce popeljala skozi Park kulturnikov ter ob tem predstavila zgodovino lokacije kamor je park umeščen, njegov nastanek, vlogo arhitekta konservatorja Vlasta Kopača pri zasnovi parka ter aktualen projekt širitve z novimi obeležji.
Na Veliki planini, planini v katero se je Kopač zaljubil kot študent že leta 1935 bomo organizirali celo vrsto dogodkov, ki bodo povezali preteklost s sedanjostjo in prihodnostjo. Z družbo Velika planina d.o.o., PD Domžale, PD Kamnik, PD Bajtar bomo (MMK in ZVKDS OE Kranj) pripravili celo vrsto sprehodov in vodenj po planini, na katerih bomo opozarjali na Kopačeve zasluge za njeno podobo, ohranjenost naravne in kulturne dediščine, toponomastiko, materialno kulturo in ljudsko izročilo. Organizirani bodo paketi v katerih bo cenejši prevoz z gondolo, ogled planine z zanimivim vodnikom, ogled filma in kosilo, tudi za tuje goste. Vse s ciljem, da bi ljudje razumeli planino, začutili duha Kopača in njegovo sporočilo, trajnosti, ekološkega odnosa in sonaravnega bivanja – danes aktualne vrednote. Film o življenju in delu Vlasta Kopača bo obogatil večino teh dejavnosti. V PD Bajtar se bodo jeseni spomnili Kopača, ki je sprva najemal bajte na Mali planini, nato je na turističnem območju Na jamah zgradil svojo Ruševko, ter na Velikem stanu ohranil edino originalno ovalno pastirsko bajto – Preskarjevo bajto. S spoznavanjem Kopača in njegovih zaslug za izgled naše največje pašne planine se bo konservatorka Saša Roškar iz ZVKDS OE Kranj pridružila domžalskim planincem na njihovem dnevu skupaj s PD Domžale. Na septembrskem sprehodu po planini bo Ajda Bračič (Kajža) organizirala bralni pohod: Z Vlastom Kopačem po Veliki planini.
12. novembra 2026 bo organiziran še strokovni simpozij, ki ga organizira ZVKDS in se bo odvijal v prostorih Zavoda za varstvo kulturne dediščine v Kranju. Na njem bo Vlasto Kopač osvetljen skozi prizmo konservatorja. Deloval je pri številnih prenovah objektov, gradov, delal je konservatorske načrte, urbanistične načrte, …. in predvsem je tudi osebno, s svojo prisotnostjo bdel na izvajanjem načrtovanega. Simpozij za ZVKDS OE Kranj bosta vodili konservatorki Sabina Ravnikar in Saša Roškar.
Janja Železnikar, Medobčinski muzej Kamnik
