Današnji državni praznik, posvečen velikemu rojaku, generalu, pesniku in rodoljubu, Rudolfu Maistru – Vojanovu, smo s slovesnostjo v Domu kulture Kamnik obeležili tudi v občini Kamnik. Zbrane je nagovoril gostitelj, župan Matej Slapar, njegovim besedam pa se je pridružila slavnostna govornica, direktorica Medobčinskega muzeja Kamnik mag. Zora Torkar. V Maistrovem mestu smo se tako spominjali poguma generala, vojaka, pesnika, njegovih zvestih in srčnih soborcev in dneva, ko se je tako veličastno, brez kančka strahu, boril za naš dom. Za našo domovino. Tudi za naš Kamnik.
Župan Matej Slapar je skupaj s predsednikom Društva general Maister Kamnik Joškom Berlecem ter ostalimi predsedniki in predstavniki veteranskih in domoljubnih organizacij Občine Kamnik in ob prisotnosti zastavonoš Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Kamnik – Komenda, Policijskega veteranskega društva Sever Kamnik, Društva general Maister Kamnik, Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik in Zveze slovenskih častnikov območnega združenja Kamnik – Komenda sprva položil venec pri spomeniku generala Rudolfa Maistra – Vojanova in njegovih soborcev na Trgu talcev. Za udarne zvoke ob polaganju cvetja k spomeniku so poskrbeli učenca Glasbene šole Kamnik Matija Komac in Blaž Tonin pod vodstvom Martina Janežica.
Kako dragocena je bila generalova dediščina in kako pomembno je dragocenost domoljubja tudi ohranjati smo s slovesnostjo v nadaljevanju poudarjali v Domu kulture Kamnik, ki so ji med drugim prisluhnili poslanec Državnega zbora Republike Slovenije mag. Matej Tonin, podžupan Aleksander Uršič, načelnik Upravne enote Kamnik Mihael Novak in direktoric občinske uprave Bogomira Skvarča Jesenšek, častna občanka dr. Marjeta Humar, predstavniki Slovenske vojske, predsedniki, predstavniki in zastavonoše veteranskih in domoljubnih organizacij občine Kamnik ter drugih zvez. Še posebej nam je bilo v čast, da smo lahko med nami gostili vnuka generala Rudolfa Maistra Boruta Maistra.
Po uvodnih zvokih Zdravljice in Slovenec sem, v izvedbi Prvega slovenskega pevskega društva LIRA Kamnik ter pod vodstvom prof. dr. Andreja Missona, je zbrane pozdravil gostitelj slovesnosti, župan Matej Slapar: »Spoštovane Kamničanke in Kamničani, spoštovane gostje in gosti, dobrodošli v Kamniku – Maistrovem mestu. Iskreno sem vesel, da lahko skupaj praznujemo današnji dan Rudolfa Maistra, ki se je v Kamniku rodil in v naši domovini pustil izjemen pečat. Borbenost in pogum, ki je zaznamoval generalov boj za območje Štajerske in Koroške sta ohranila slovensko besedo in meje naše države, ki bi bila veliko manjša (lahko pa je tudi posledično ne bi bilo), če skupaj s soborci ne bi verjel v zmago in v to, da je še tako nedosegljiv cilj možno udejanjiti z drznostjo, odločnostjo in jasno vizijo. V duhu ohranjanja njegovih zaslug v Kamniku poleg Društva General Maister Kamnik pomembno sporočilnost na številne mlajše generacije prenaša tudi naš Medobčinski muzej Kamnik, ki je v lanskem letu skupaj s 15 slovenskimi muzeji, arhivi, knjižnicami ter ob izrednem deležu družine Maister, pripravil spletno predstavitev Rudolfa Maistra z nazivom Spletna Maistrova pot, letošnje leto pa je nadgradil virtualno pot še z geolovi – aktivnostmi z iskanjem zakladov, s katerimi lahko izvemo marsikaj novega o generalu in pesniku. Rudolf Maister je v Kamniku prisoten na mnogih korakih in poteh in prav je, da tudi mlade ozaveščamo o pomembnosti njegovih dejanj. A ne le vojaških, tudi umetniških in kulturnih delovanjih, kajti prav kultura je tista, ki je slovenski narod povezovala in jo povezuje še danes. Tako kot je bil ponosen Maister, smo Kamničanke in Kamničani ponosni na kamniške kulturne ustvarjalce. Kamniška kultura je izjemna, poleg številnih lokalnih društev in mnogih aktivnih posameznikov ter samostojnih kulturnih ustvarjalcev, so vsekakor najpomembnejši gradniki razvoja kulture na Kamniškem Javni zavod za kulturo Kamnik, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik in Medobčinski muzej Kamnik. Prav vsem bi se rad na tem mestu iskreno zahvalil, da vam je mar. Da ustvarjate in razvijate tisto, kar je odraz našega naroda in je pomemben vidik naše identitete. Tudi v nadaljevanju slovesnosti bomo prisluhnili kamniški kulturi, zato si ne le ob tej priložnosti, temveč tudi vsakodnevno vzemite čas za to, da jim s svojim obiskom pokažete spoštovanje do njihovega ustvarjanja in vsakodnevnega truda. Tako kot je general Maister v Kamniku pustil pečat, tega ustvarjajo v naši lokalni skupnosti tudi kamniški kulturniki. Srečno Maister in srečno Kamnik - Maistrovo mesto.«
Prav je, da se zavedamo, kdo smo in kaj so nam priborili naši predhodniki in prav je, da se zavedamo pomena Maistrovih dejanja. Prav pa je tudi, da se zavedamo kako pomembno je delovanje Medobčinskega muzeja Kamnik in Rojstne hiše generala Rudolfa Maistra, zato nas je letos kot slavnostna govornica nagovorila direktorica Medobčinskega muzeja Kamnik mag. Zora Torkar: »Rojstna hiša Rudolfa Maistra na Šutni 16 v Kamniku je značilna enonadstropna meščanska hiša, zgrajena na začetku 19. stoletja. Rudolf Maister se je tu rodil 29. marca 1874. Maistrova družina je imela, tako kot številne druge uradniške družine, stanovanje v Svetičevi hiši v najemu. Družina očeta Franca Maistra, sicer zaposlenega v finančni straži, se je zaradi očetove službe veliko selila. Tako je tudi v Kamniku ostala le nekaj let. Lastniki so hišo leta 1902 prodali na dražbi, kjer jo je kupil kamniški dekan Janez Oblak. Leta 1920 je vse skupaj prešlo v last Župnijskega urada Kamnik. Po 2. svetovni vojni je bilo nacionalizirano in v devetdesetih letih 20. stoletja vrnjeno lastniku. Hišo so prvič obnovili leta 1938, ko so na njej odkrili spominsko ploščo generalu Maistru. Pobude za prenovo so se spet pojavile pred letom 1990, ko je bila hiša še v lasti Občine Kamnik, in načrti o tem so se nadaljevali tudi, ko je bila hiša vrnjena Župnijskemu uradu Kamnik. V letih 2002 -2004 so hišo statično prenovili, ji zamenjali ostrešje in obnovili fasado, s čimer je hiša spet dobila podobo, kakršno je imela v 19. stoletju. Leta 2012 je bil sklenjen dogovor med Občino Kamnik in Župnijskim uradom Kamnik o sorazmerju lastništva in Občina Kamnik je postala lastnica dela pritličja. S tem se je začela uresničevati dolgoletna želja po ureditvi Maistrovega spominskega muzeja. Z obnovitvenimi deli se je začelo konec leta 2012, slovesno pa je bil prvi del s stalno razstavo o življenju in delu Rudolfa Maistra odprt na dan Rudolfa Maistra, 23. novembra 2013. Leta 2017 je Občina Kamnik odkupila še preostali del pritličja, kjer so se obnovile glavna veža s poslikavami iz druge polovice 19. stoletja, razstavišče za občasne razstave in pedagoška soba za mlade obiskovalce. Nosilec in financer obnove, ureditve prostorov ter muzejske postavitve je bila Občina Kamnik. Slavnostno je bila odprta ob prireditvah ob občinskem prazniku, to je 28. marca 2018. Rojstno hišo Rudolfa Maistra je dobil v upravljanje Medobčinski muzej Kamnik kot svojo dislocirano enoto. Vzporedno z obnovo prostorov se je pripravljala tudi vsebinska zasnova Maistrove rojstne hiše. Na podlagi zbranega gradiva, ki ga hranijo muzeji in arhivi ter iz bogatega arhiva družine Maister sta nastala stalna razstava in vodnik z naslovom Rudolf Maister – domoljub, general, pesnik in bibliofil. V teh skoraj desetih letih delovanja je Rojstva hiša Rudolfa Maistra pridobila prepoznavnost v lokalnem in državnem merilu, kot ustanova, ki vseskozi skrbi za Maistrovo dediščino, in jo predstavlja na različne načine, tako z razstavami, Maistrovimi večeri – kar 55 se jih je zvrstilo v teh letih z aktualnimi temami in novostmi, organizacijo ekskurzij in simpozijev, otroških delavnic, vodstev, vseslovenskimi skupnimi projekti. V desetih letih je bilo za obiskovalce, različnih zanimanj in starosti pripravljenih, poleg stalne razstave, ki je že od leta 2013 – 12 občasnih razstav Obrazi vojnega vsakdana- ob 100-letnici začetka 1. svetovne vojne (2014), Mož besede in duha – Maister kot pesnik in umetnik (2015), O Rudolfu brez brkov, slikanica za najmlajše o otroških kamniških letih (napisala Alenka Juvan, 2016), Majniška deklaracija, ob 100-letnici, skupaj z UKM (2017), Oj ta soldaški boben. 1. svetovna vojna iz zasebnih zbirk na Kamniškem, ob 100-letnici konca 1. svetovne vojne (2018), Naši mejniki. Boj za severno mejo in Maistrovi borci s kamniško-domžalskega območja, ob 100-letnici bojev (2019), Gostujoča razstava o Maistrovem sodelavcu Franju Malgaju iz Muzeja novejše zgodovine Celje (2019), Tam pri Celovcu. Koroški plebiscit 1920 v literaturi in glasbi – ob 100-letnici plebiscita, z edinstveno, prvič v Sloveniji uprizorjeno enodejanko Plebiscit, dr. Izidorja Cankarja, ki so jo v predplebiscitnem času, 8. septembra 1920, prvič igrali v Logi vasi ob Vrbskem jezeru (2020), Gostujoči razstavi: Kärnten/Koroška (ne)deljena dežela – 100 let po plebiscitu – kako živi slovenska manjšina na avstrijskem Koroškem živi danes Pokrajina & identiteta: zemljepisna imena kot nesnovna kulturna dediščina, ki jo je pripravil Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik iz Celovca (2022). V letu 2021 nam je s skupnimi močmi uspel vseslovenski projekt Maistrova virtualna pot. Pod vodstvo Medobčinskega muzeja Kamnik in Rojstne hiše Rudolfa Maistra je sodelovalo kar 15 slovenskih muzejev, knjižnic in arhivov, skupaj s pomembnim deležem družine Maister. Glavni namen Maistrove poti rudolfmaister.si je: s pomočjo spleta povezati kraje, v katerih je Maister živel in deloval, ter ustanove, ki hranijo kakršno koli gradivo ali spomin o njem. Tako je na enem mestu zbrano gradivo, ki ga o Maistru hranijo slovenske ustanove. Do zbirke v spletni različici lahko uporabniki prosto dostopajo kadar koli in od koder koli. Ravno danes dopoldne pa smo v Maistrovi rojstni hiši predstavili novo dodatno ponudbo – tematski geolov z naslovom Maister na poti. Geolov Maister na poti je nastal v sodelovanju s 15 slovenskimi muzeji, arhivi in knjižnicami ter Slovenskim Geocaching klubom. Maister na poti je tematsko zamišljen geolov (aktivnost z iskanjem zakladov), katerega teoretična podlaga je Maistrova virtualna pot. Zakladi pa so postavljeni kot posamezne postaje v krajih z zemljevida Maistrove poti, od Ptuja, Kamnika, Ljubljane, Snežnika, Celja, Maribora. 15 zakladov o Maistru boste lahko odkrivali zunaj na prostem, v muzejih, knjižnicah ter morda še kje, ob tem spoznavali Maistrovo življenje in vlogo ob koncu 1. svetovne vojne, pri tem zbirali žige in za opravljeno pot prejeli sledljivček s podobo Rudolfa Maistra. Glavni namen teh skupnih projektov je širjenje zanimanja za Maistrovo dediščino med individualnimi obiskovalci, družinami in mladimi. Vseskozi smo dobro sodelovali z Društvom general Maister Kamnik, Zvezo društev general Maister, družino Maister, seveda Občino Kamnik, brez katere obnovljene rojstne hiše ne bi bilo, kakor tudi ne njenega rednega delovanja, pa tudi Ministrstva za kulturo, ki nam zadnje čase sofinancira večje projekte. Še naprej želimo, da je rojstna hiša Rudolfa Maistra muzejska hiša, ki je živa in z zanimivim programom vedno znova vabi obiskovalce različnih starosti in zanimanj. Načrtov za naprej je še veliko. Tako je pred nami v letu 2024 – 150-letnica rojstva Rudolfa Maistra, za kar pa menimo, da bi morala vlada to leto razglasiti kar za«
Občina Kamnik, Zveza društev general Maister in Mestna občina Maribor so se v letu 2017 s podpisom listine tripartitnega dogovorile o skupnem podeljevanju spominskega priznanja generala Rudolfa Maistra. Lansko leto smo priznanja podelili v Kamniku, 17. novembra pa so bila podeljena v Mariboru. Priznanja za večletno delo oziroma za izjemne zasluge pri ohranjanju spomina, sporočilnosti ter veličine generala Rudolfa Maistra in njegovih borcev so letos prejeli:
10. oktobra 1920 so se Korošci, na plebiscitu odločali, v kateri državi želijo živeti. Pri kulturnem in političnem dogajanju pred plebiscitom je dejavno sodeloval tudi Rudolf Maister, ki je bil predsednik Narodnega sveta za Koroško. V takratnem burnem času je izpod peresa dr. Izidorja Cankarja nastala družbeno – politična enodejanka Plebiscit, s katero je avtor želel spodbuditi in opogumiti Korošce, da bi glasovali za priključitev Celovške kotline Kraljevini SHS. Enodejanka je bila prvič uprizorjeno 8. septembra 1919 v Dobrli vasi ob Vrbskem jezeru, drugič pa sto let kasneje v Kamniku. Uprizorili so jo člani Športno – kulturnega društva Sela, v režiji Andreje Humar Gruden. V nadaljevanju slovesnosti smo tako prisluhnili nekaj odlomkom iz omenjene enodejanke, tokrat v nekoliko drugačni izvedbi interpretatorjev Gorana Završnika, Anžeta Slane, Milana Mandelca in Roka Kušlana. Slovensko besedo je zaokrožila slovenska pesem v izvedbi Prvega slovenskega pevskega društva Lira Kamnik.
Za preplet misli in besed sta poskrbela dijaka Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik Matic Hrabar in Maša Kosmač, tehnično podporo je zagotovila ekipa Zavoda za kulturo Kamnik, članice Društva podeželskih žena Tuhinjske doline pa so pripravile pogostitev s kamniškimi dobrotami.
Bodimo tudi mi dobri gradniki prihodnosti naših zanamcev in z razumevanjem ter s spoštovanjem drug drugega gojimo takšno ljubezen do domovine, kot jo je gojil general. Gojimo ljubezen do slovenske besede, glasbe, kulture, ljudskega izročila in do pomembnih mejnikov slovenske preteklosti.
Srečno Kamnik, Maistrovo mesto!
Fotografije: Klemen Brumec in Občina Kamnik
